Tschatschikan, o Robert Schweizer andar o Mühlviertel al. Leskero babukengero teateri imar andi eftati generacija kerel. O kamipe uso babukengero khelipe, ov imar ande leskero tschavoripe esbe lija. Kada ov schov berscha phurano sina, boschitschon, leskero erschti pojaceriskero teateri leskera dajatar taj leskere dadestar uschtidija. Berscha paloda, ov imar leskere erschti kheliptscha kerlahi. „Jek barikano thabojipe dschi adi angle sako khelipe esbe lav“, phenel o Robert Schweizer.
Radijo „Roma sam“ | 25to septemberi 2023 | 20:50 orenge
Duach i sendung vodinel Susanne Horvath | Live Radio Burgenland
O dromeskero nostalgijakero pojaceriskero teateri le Robert Schweizeristar, ojs familijakeri bota, kerdo ol. Uso administrativi butja, dschi adi, leskeri daj leske pomoschinel. Upri roas, khetan leskera dschuvlaha Jessie Schweizer dschal. O duj igen latsche and khelde hi. „O foroskero khelipeskero dschivipe iste me erscht aun lijom, ham adi me o naphandlipe patijarav, so mange ada dschivipe del“, phenel i Jessie Schweizer.
O babuki le Robert Schweizeristar igen phure taj schpecijeli kerde hi. Poar figurtscha andar o 19to schelberschengero hi. Leskere kheliptschenca o kinstleri jek familijakeri tradicija upre likerel taj vertscha jeka imar phura cajtatar, sikal. Leskero kheripe akarel ov taj leskeri familija, jek phuro francitiko foroskero khelipeskero verda.
Hatek, o Robert Schweizer o arsiklipe le nasvalengere flejginaschistar kertscha. Ov ham adi na dschanel peske buter angle te terdscharel, oni leskero dromeskero babukengero teateri te dschil. Leske nan ada tschak buti, ada te jek falato leskera identitetatar hi.
Khetan leskera dschuvlaha taj leskera tschajaha upri roas te dschal taj sako di ande jek avro foro te khelel, leskero dschivipe pherel. O kinstleri kivaninel peske, hot pri buti meg but berscha schaj kerel taj leskere historijenca le tschavenge mindig voja anel.