Christian Klippl, schero le kulturakere farajnistar le austritike Romendar, pal gondolinel upro bibastale koji le genocidistar. Buteder sar bisch berscha o betschitiko farajn khetan le mirnipeskere birovtschagoha Salzburg, i gondolipeskeri ora tel likerel.
O gondolipeskero than ando bersch 1985 kerdo ol. O kinstlerischi keripe o Zoltan Pap prik lel. O gondolipeskero than, ham ando pradimo gondo nan. Erscht upri inicijativa le Rudolf Sarközistar, irinel pe ada. I Eva Navran jek le erschti dschenendar hi, savi pe le bibastale kojenca le Sintijendar ando logeri Maxglan donde beschartscha. Sajt oj cajt, ando mirnipeskero birovtschago Salzburg butschalinel.
Radijo „Roma sam“ | 1ti maj 2023 | 20:50 orenge
Duach i sendung vodinel Susanne Horvath | Live Radio Burgenland
O palalnaschipe le Sintijendar taj Romendar andi Austrija na kesdinel erscht le prik lipeha le nacijonalsocijalistendar. Obocht dikipe taj upre pisinipe, lengero kesdipe imar ando 1930kere berscha hi. Ando dikipe butvar o afka akarde „ladaschtscha“ terdschon, sar i historikerkija taj politikakeri visenschoftlerkija Erika Thurner dschanel.
Ando logeri Maxglan valami 300 Sinti erschtivar upro than le grastengere naschipeskere dromestar taj paloda ando logeri and tschapim on. O Auschwitz-phendo lengeri deportacija ando logeri anel. Tschak tschule prik dschin.
Jek, savi Maxglan taj paloda Ravensbrück prik dschil, hi i Rosa Winter. O naschajipe la familijatar la Sintizake ande lakero dschivipe pharo te terdschil hi. Ham te lakere dschenenge, save paloda upro them ale, o genocid jek but generacijonakero trauma hi, savo dschi adi palal virikinel, sar i Nicole Sevik phukal.
I Hanna Feingold, aguni pesidentkija la dschivdovtschengera kultusakera gemajndejatar Salzburg, solidarischi pe sikal taj paraleltscha ando palalnaschipe taj murdaripe le Romendar, Sintijendar taj dschidovtschendar ando nacijonalsocijalismus dikel.
Hatek, te andar o visenschoftlichi taj te andar o politischi dikipe, afka o cile jek hi, latscho ovlahi, i tematika le palalnaschipestar taj le flogoskere murdaripestar upro Roma taj Sinti, ando cile sikadipeskere khera te ledschel. Adaj iste buteder kerdo ol, mint palgondolipeskeri kultura, te jek phutschajipe le sikadipestar hi.