Logo
ORF
ORF
Televisakero magacin le Romenge taj Sintijenge

Romano Dikipe | ORF 2 Burgenland | 11to decemberi

O arto ardipe la sendungatar „Romano Dikipe“ ando 11to decemberi, 13.05 orenge ando ORF 2 Burgenland sikado ol. O ardipe ande Burgenland-Romani, nimtschke telal pisiniptschenca hi.

Resultatscha la SENSIRO-schtudijatar

Sar naschel i nacijonali strategija usi inklusijona la flogoskera grupnatar le Romendar andi Austrija? KAj ada phutschajipe jek palvakeripe te uschtidel, i afka akardi SENSIRO-schtudija andi buti dim uli. Le resultatoha adala schtudijatar o erschti falato andar „Romano Dikipe“ kerdo le Mario R. Czorystar, donde pe bescharel.

Sensiro Team
ORF
Presentacija le resultatendar la SENSIRO-schtudijatar

O arto ardipe la sendungatar „Romano Dikipe“ ando 11to decemberi, 13.05 orenge ando ORF 2 Burgenland sikado ol. I sendung efta divesa andi ORF TVthek te dikel hi.

Diskriminacija duach kipi

Bojd pedar sokoneste del la, but amendar hi li: diskriminacija. O cile austritike meresch schnicl han, o germanitike mindig anglo ar kerdo termin an, adala ham nisaj bibastale koji hi le butvar ar gondolime kojendar le cilenge. Ham nisaj grupnake manuschendar la diskriminacija asaj soralo virkinipe upre lengeri dschivipeskeri rejaliteta sina, sar uso Roma taj Sinti. But dschi adi maschkar fakti taj fikcijona ar te rodel na dschanen. Sar aja butvar rasistischi taj hamischani diskriminacija, bibastale kojenca la flogoskera grupnake kesdintscha taj saj koja adaj o kipi khelen, phukal amenge o historikeri, Gerhard Baumgartner.

Gerhard Baumgartner
ORF
O historikeri Gerhard Baumgartner

Gondolipe ande Lackenbach

Ande Lackenbach sajt 1984 jek gondolipeskero than upro afka akardo „Zigeuner-logeri“ pal gondolinel. But eseri Romenge taj Sintijenge i lejcti schtacijona sina, angloda on ando logertscha ledschim taj murdarde ule. O ada berschengero gondolipeskero mulatintschago, hatek te le ischkolaschkijendar taj ischkolaschendar le gimnasijumistar Uprutni Pulja taj le tschavendar, save le farajnistar Roma-Service Erbate pomoschago uschtiden, kerdo ulo. La sendungake Romano Dikiope, phukal o Adi Gussak le gondolipeskere mulatintschagostar.

Gedenkfeier Lackenbach 2022
ORF
Gondolipeskero mulatintschago ande Lackenbach

„Jazz mri tschib hi“

Ada arphendo le terne pijanistostar Alan Bartus hi. O andi Slovakija upro them alo taj ande Neusiedl am See upre bartschino, akan uso lek barikaneder jazziskere pijanistscha la Austrijatar genel. Amen le Alan Bartus ande leskero kher ande Neusiedl am See kher rodijam, leha pedar leskero baro kamipe te vakerel.

Alan Bartus
ORF
O jazziskero muschikaschi Alan Bartus

Romengeri-muschika ando betschitiko koncertoskero kher

O tschave taj o terne la Maltai Szimfonijatar, erschtivar Betschiste ando koncertoskero kher te schunel sina. Ada muschikakero arsiklipeskero programo, kerdo le Malteseriskere ordenistar, le upre likeripeske la Romengera-kulturatar pomoschinel.

Vodim ol o projekto le Franz Salm-Reifferscheidtistar, ov uso barikano kirati le flogoskere hajojipestar akartscha taj le pomoschagoske adala projektoske molintscha.

Dr. Franz Salm-Reifferscheidt
Der Malteserorden
O Malteseriskero orden ando and bescharipe la flogoskera grupnake le Romendar

Tschibtschakero kurs „Romani lernen – Romani te siklol“ bajder dschal

Hatek taj te adi papal jek tikno tschibtschakero kurs ande Burgenland-Romani del.

Ande harne sekvenca dschanen tumen, te kamna, alava la aktujeli sendungatar ande Romani te siklol taj amen gondolinas, hot afka tumaro interesi la tschibtschake le Romendar, dschangaras.

ORF TVthek videjoskero archiv

Sajt o maschkarutno merc 2019 upri ORF-TVthek o nevo cajtakero- taj kulturakero historischi videjoskero archiv „Volksgruppen andi Austrija“ del. O 95 videjoskere falati, pal o gondo le ORF-iskere publikumiskere rotistar kerdo archiv, le schov austritike flogoskere grupnenge, vidminel pe.

Roma & Sinti | TVthek Archiv
ORF

Pedar i flogoskeri grupn le Romendar 20 falati del, save pasche i presentacija la kulturatar taj le tradicijendar, hatek te upro tradipe ando naci-reschim pal gondolinel taj upre buteder identitetscha sikal.