Büro Gerhard Baumgartner
ORF
ORF
ROMA SAM | HISTORIJA

Usar o soralo falato le khetanipestar otscha usi „Zigeunerengeri romantik“

Bojd pedar sokoneste del la, but amendar hi li: diskriminacija. Ham nisaj grupnake manuschendar la diskriminacija asaj soralo virkinipe upre lengeri dschivipeskeri rejaliteta sina, sar uso Roma taj Sinti. But manuscha andar o khetanipe dschi adi maschkar fakti taj fikcijona ar te rodel na dschanen.

Sar aja butvar rasistischi taj hamischani diskriminacija, bibastale kojenca la flogoskera grupnake kesdintscha, phukal amenge o historikeri, Gerhard Baumgartner.

Adaj ando kher le Gerhard Baumgartneristar, but kipi taj pisiniptscha barikane vertistar le historijakere pisinipeske del. Butvar le historijakere pisinipeske le Romendar. Mint duach adala dokumentscha, aja historija upre butschalim taj ando tschatschikano dudud terdschardi schaj uli. Hatek dugi cajt o Roma taj Romnja ando Burgenland taj te andi Europa, jek soralo taj akceptirimo falato le khetanipestar sina. On ando maschkaripe le khetanipestar dschivnahi taj odola cajtake, prindscharde butjenge palal dschanahi, sar ojs kovatschi, erntinipeskero pomoschagoschi vaj grastengero biknaschi, afka o historikeri Gerhard Baumgartner.

Magyar Népcsoporttanács Baumgartner Gerhard
ORF
Gerhard Baumgartner | Historikeri

Taj upre jefkar irintscha pe valaso ando esbe lipe taj ando sikajipe le Romendar taj Romnjendar ando khetanipe. Vitesi sina o sterejotipischi sikajiptscha andi kunst taj andi kultura ando kisetinipe le 19kere schelberschengerostar: I romantik udud upro dikipe le Romendar taj Romnjendar tschidija. Ando sikajiptscha la kunstatar o Roma mindig buteder ojs varne, eksotischi taj dschene, save o naphandlipe kamen, sikade on.

Radijo „Roma sam“ | 7to novemberi 2022 | 20:50 orenge

Duach i sendung vodinel Susanne Horvath | Live Radio Burgenland

Jek medijum, savo aja diskriminacija meg bibastaleder kertscha, i mindig feder kamli uli fotografija sina. Jek kamlo taj palal kerdo kipo: „O Roma ojs o lejcti varne la Europatar“. Ande oja cajt but diskriminacija kerdi ol, mint upre jefkar kipi use saki nacijonaliteta del. Akan erschtivar loaflinakere mulatintschage tel likerde on, upre save pumen o dschene ojs chineseri, italitiko, francitiko, indijaneri, … taj afka bajder, urtschen. Te adala kipi palal kerde rejalitetscha duach o fotografiji hi.

Buch: Einfach weg. Fotos aus dem Buch
ORF
Dokumentirim uli i historija le Romendar ando Burgenland andi kenva „Einfach weg! Verschwundene Romasiedlungen im Burgenland“

Aja diskriminacija, savi te duach kipi schofim uli, sik ando rasismus taj ando hosinipe prik pe tschalatscha. Ada sa, use oda vodintscha, hot ando nacijonalsocijalismus 90 procenti le ando Burgenland dschivde Romendar taj Romnjendar, murdarde ule. Diskriminacija ande oja cajt use murdaripeskeri diskriminacija uli, phenel o Baumgartner ando sikajipe jeke harengerostar, savo Rom sina. Oda ojs „Zigeuner“ denuncirim, ari tschidim taj ande Auschwitz ledschim taj murdardo ulo.

Te palo haburi but adala palal kerda diskriminacijatar likertscha pe – taj ada, butvar dschi adi.