Logo
ORF
ORF
Televisakero magacin le Romenge taj Sintijenge

Romano Dikipe | ORF 2 Burgenland | 12to juni

O pharipeskero gendo la sendungatar paschlol upro Internacijonali Romengero-Di. Ada di, Betschiste taj ando Burgenland mulatim ulo. Bajder sikavas valaso pedar o Forum4Burgenland, jek dikipe pedar o Josef Schmidt taj pal gondolinas upri Ruža Nikolić-Lakatos, savi angle harni cajt muli.

Katharina Graf-Janoska
ORF
I moderatorkija Katharina Graf-Janoska akarel tumen adi, anglo thaneskero kher, o beschipe la burgenlanditika thaneskera regirungatar, andi Tikni Martona.

Romengero-Di ando Burgenland

Roma Tag im Burgenland
ORF
O aktivistkiji Gilda Horvath taj Roxy Lorraine Witt phukade pedar o hosinipe ando nec.

Ando bersch 1971, sar imar phendo, o erschti Themeskero-Romengero-Kongreso ande London tel likerdo ulo – ada di te o kesdipe le polgarengere tschatschipeskere micinipestar le Romendar hi. Sajt 1990, mindig ando 8to april, upro cilo them mulatintschage uso Internacijonali Romengero-Di, kerde on.

Erbate, ada bersch i Roma VHS Burgenland uso sako berschengero talalinipe ando Pradimo Kher Erba, akartscha. Andi erschti rik adaj i tema „Hosinipe ando nec“ terdscholahi.

Romengero-Di Betschiste

Roma Tag in Wien
ORF
Ekspertkiji taj ekspertscha vakeren pedar o afka akarde „Romengere strategiji 2030“.

Romano Dikipe, 12to juni 2022, 13:05 orenge
ORF 2 Burgenland | Live ORF TVthek

Te Bertschiste o Internacijonali Romengeri-Di kerdo taj mulatim ulo. Angloplane, o nacijonalrotiskero presidento Wolfgang Sobotka ando parlamento akartscha, le fatreterkijenca taj fatreterenca le Romendar pedar o afka akarde Romengere strategiji 2030 te vakerel. Kiratiske o farajn Voice of Diversity, terne Romen ando betschitiko jazziskero klub Porgy&Bess anglo forhaung akartscha.

Forum4Burgenland

Forum4Burgenland
ORF
Flogoskere grupnengere fatretertscha taj -fatreterkiji vakeren pedar o upre likeripe le flogoskere grupnengere tschibtschendar ando Burgenland.

Upro Internacijonali Romengero-Di, ekspertkiji taj ekspertscha mindig pedar oda vakeren, sar i tschib, o „Romani“, upre likerdi schaj ol. Hatek ada jek barikano falato la kulturatar taj la identitetatar hi. O ischkolakero koja taj butvar o arte generaciji, but uso upre likeripe le flogoskere grupnengere tschibtschendar, use ledschen.

Taj adala temake vidmintscha pe te o mulatintschago „Burgenlanditike dschivipeskere themtscha“ le Forumistar4Burgenland.

Dikipe pedar o Josef Schmidt

Buteder sar 30 berscha, o burgenlanditiko Rom, Josef Schmidt, la flogoskera grupnake butschalinel. Le tel pisinipeha le burgenlanditike Romanistar, ando agune 90te berscha, entviklintscha pe o pharipeskero gendo leskera butjatar andi rik le upre likeripestar taj le bajder dipestar la tschibtschatar. Butvar adaj o terne generaciji andi erschti rik terdschon. Erbate, andi flogoskeri ischkola, sikal o Josef Schmidt andi naphandli ora, o Burgenland-Romani.

Palgondolipe upri Ruža Nikolić-Lakatos

Ruza Nikolic-Lakatos
ORF
I prindschardi Lovarica Ruža Nikolić-Lakatos, 77 berschenca muli.

Te amen pedar o upre likeripe la tschibtschatar taj la kulturatar vakeras, akor andi phuri cajt jeke dscheno del, savo pe sorale duach lakeri muschika, vaschoda ande bescharlahi. I Lovarica, Ruža Nikolić-Lakatos, i lek barikaneder dschilaschkija la flogoskera grupnatar, savi angle harni cajt, 77 berschenca muli.

Dur pedar o granici le thanestar, oj lakera muschikake taj lakera butjake vasch o upre likeripe le Lovarajengere dschilendar, prindschardi sina.