O Franz Wegleitner phukal pedar o traunimo Lang raschaj, sar ov le dschenendar andar Pamhagen akardo ulo.
I inicijativa erinnern.at andi cili Austrija upre dikel, hot i phuri cajt taj i historija pobisterdi te na ol, afka te o schitikne kapitlini. Pal gondolim upre odola ol, save buter pumenge te vakerel na dschanen taj ando nacijonalsocijalismus murdarde ule. Andi cili Austrija vasch aja inicijativa mindig gondolipeskere thana kerde on. Afka te ande Pamhagen: Adaj butvar o Franz Wegleitner le keripeske jeka gondolipeskera tablinatar le raschajiske Josef Lang ande pe beschartscha.
„Me meg mindig o rojipe le tschavendar schunav…“
Ando glajchi di ande Pamhagen te jek gondolipeskero than le 26 dschenenge andar Pamhangen, save le nacijonalsocijalismusistar murdarde ule, pradim ulo (Amen pedar phukatscham) https://volksgruppen.orf.at/roma/meldungen/stories/3125537/. But lendar Roma taj Romnja sina. „Me meg mindig o rojipe le tschavendar schunav […] Me o asva ando atscha le darane dajendar dikav…“, phukal jek prik dschivdo, kada ov dikla, sar o Roma taj Romnja andar Pamhagen ledschim ule, phukal o Wegleitner.
O raschaj Josef Lang (1882-1964), „jek soralo selsorgeri uso atschimo latschipe le raschajipestar taj la gemajndejatar. Ojs reporteri taj politikeri ov use jek na darano gegneri le nacijonalsocijalismusistar ulo. Dschivipeskero retinipeskero naschigejipe ando Ungriko ando 12to merc 1938“, afka o tekst upri gondolipeskeri tablina odole raschajiske butschol, savo generaciji ande Pamhagen pregintscha, phenel o Franz Wegleitner.
„Upro Del iste buteder schundo ol sar upro manuscha!“ (Apg 5,29)
Jek citat andar i biblina, savo le raschaj lek feder otscha terdscharel. O Lang raschaj meg mindig soralo ando gondo taj ando vodschi le dschenendar andar Pamhangen hi. Maschkar leskero virkinipe usar 1920 dschi 1938, ov i cili khangeri ando gav te renovirinel mukla, kekaj nisaj virtschoftlichi loki cajt sina, afka o Wegleitner.
Radijo „Roma sam“ | 3ti jeneri 2022 | 20:50 orenge
Duach i sendung vodinel Susanne Horvath | Live Radio Burgenland
Imar agun o raschaj Lang le bibastele kojendar le nacijonalsocijalismusistar varnintscha. Afka ov te gejng o mindig soraleder upre alo antisemitismus angle dschalahi taj gejng i diskriminacija le Romendar taj Romnjendar ande pe bescharlahi. Ov te ojs jek igen socijali taj latscho manusch ando gav prindschardo sina. Afka ov pre neve botschkori jeke kuduschiske dija, savo pernange ando dschiv naschlahi – Jek terdschijipe, upre savo meg adi ando gav pal gondolim ol.
„Amen kisne sam…“
O raschaj te mindig o tschatsche alava laklahi, te vaschoda dschalahi, le nacijonalsocijalismusiske gejng te virkinel. Kada jek grupn nacijendar ando 4to jeneri 1938 i khangeri horgakere kerstijenca taj le alavenca „Amen kisne sam“ aun makla, o raschaj ande pri arti mischa la gemajndatar mangla, kisetim te ol ando anav le christusistar, jeke manuschikane kojaske te kejmpfinel taj te ulo, te vasche te merel. 235 terne dschene ando gav gejng o nacijengere-makiptscha protestirinde taj jek lil la katolischi administracijonake andi Tikni Martona bitschade, ande savo on pumen le nacijonalsocijalismusistar distancirinen. Odola, save na telal pisinde, le raschajistar Lang ando pradipe panasitschijipe uschtidine, phukal o Wegleitner.
Ov te jek politischi dscheno sina, ov reporteri taj keraschi le katolischi papruschengere nevipestar „Pfarrbote“ sina taj ov ande mindenfelitike thana leske taj andi gemajnde and pe bescharlahi – tel diklo odolestar, saj konsekventscha leskero ande bescharipe pal peste cidija. Vaschoda la gemajndejake jek aunpaschlojipe sina, akan jek gondolipeskeri tablina adale barikane raschajiske te kerel, afka o Wegleitner.
Imar harni cajt, paloda o raschaj Lang uso viderschtaund gejng o nacijonalsocijalismus upre vrischtschantscha, iste ov ando 12to merc 1938 andar Pamhagen naschi gelo. Ov varnim ulo, hot probalim ovla le te murdarel, vaschoda ov ando Ungriko naschi gelo. Palo soralipeskero and lipe le nacijonalsocijalistendar, harni cajt paloda, but khangerakere fatretertscha, save reschimiskere gegnertscha sina, murdarde ule. Ada terdschijipe te le Lang raschaj restschahi, ada adi ando gav dschando hi. Ando 15to juni 1964 ov ande Ödenburg mulo.