Kada o Burgenland 1921 usi Austrija al, ov ando barikanipe le avre falatostar le thanestar, butvar so i homogeniteta aun dschal, avrijal hi. O nevo bundakero than ando faglajchinipe le avrenca mindenfelitiko hi, so la tschib, la kultura taj te le dschenen resel. Valami 20 procenti le agune dschenendar Burgenland-horvacke hi, dschidovtschengere gemajntscha del taj buteder sar 120 Romengere-sidlungtscha. I lek bareder, 300 dschenenca ando becirk Erba. Adala koji use vodinen, hot reportertscha butvar taj mindig tel dikime koji, pedar o nevo, eksotischi bundakero than taj leskere dschene phukan, phenel o historikeri Gerhard Baumgartner.
Pedar but schelberschengero butvar andi literatura o naphandlipeskero kamipe taj o roasinipeskero kamip le Romendar taj Romnjendar propagirim ulo – gejng i rejaliteta andi centrali Europa. Le 8000 dschi 9000 ando 19to taj 20to schelberschengero ando Burgenland dschivde Romendar taj Romnjendar, 60 procenti beschte hi, 30 procenti sajsonali beschte hi taj tschak 7 procenti nan beschte vaj roasinen, odola butvar andar i Rumenija an. Ando nord butvar Lovara familiji aun pumen sidlinen, savengere lek feder prindscharde fatretertscha i familija Stojka hi. Len jek beschipe ando dschend hi, ando linaj upro fori dromeske hi le taj handlinipe keren. Ando suditiko Burgenland o lek buteder Roma taj Romnja beschte hi taj andi thaneskeri virtschoft ojs entinipeskere butschaschtscha buti keren, afka o Baumgartner.
Ambivalenca le tschatschipestar taj le teldikipestar
Ando 19to schelberschengero mindig geniptscha kerde on taj o birovtschage te dikel probalinen, sar i „integracija“ le Romendar taj Romnjendar hi. Adala le anavenca upre lim on taj ande harne pisiniptscha upre likerdo sa ol, but lendar kovatschtscha, klincijengere kovatschtscha vaj grastengere biknaschtscha hi. On uso nimci dschan, than uschtiden taj teldiptscha potschinen. Te adaj i ambivalenca le tschatschipestar taj le teldikipestar te dikel hi: Mint le Romenge taj Romnjenge sajt schelberschengero palal phendo ol, hot on buti te kerel na kamna. Ando 20to schelberschengero akor i situacija le Romendar taj Romnjendar brigaschni ol, afka o historikeri.
Radijo „Roma sam“ | 13ti decemberi 2021 | 20:50 orenge
Duach i sendung vodinel Susanne Horvath | Live Radio Burgenland
Duach kipi but le pujste tschite Romengere sidlungendar rekonstrujirim schaj ule taj prindschariptscha upro dschivipe le Romendar taj Romnjendar ande odola cidim schaj ule. Le pujste tschite kherenge o prik dschivde le nacijonalsocijalismusistar schoha loj na uschtidine, kaj on ando lek buteder periptscha na te sikal dschanahi, hot odola khera lengere sina. But le kipendar, save o Gerhard Baumgartner pre rescherschenge nucintscha, le harengerendar hi. Le thaneskere archiv Burgenland jek baro khetan kedipe odole kipendar, save o harengere kerde, hi. Odola kipi butvar jek te sikvnahi: I buti le harengerendar, savi len le Romenca taj Romnjenca sina taj na o tschatschikano, rejali dschivipe lendar.
O harengere butvar le Romenca taj Romnjenca donde pumen bescharnahi, mint odo donde bescharipe le harengerenge jeka karijerakera lajtornaha glajchi alo, afka o Gerhard Baumgartner. Ando 1920te berscha akor i Interpol kerdi uli taj odoj akor butschalim ulo, odola aguna cajtake, le lek moderni kojenca: fotografija, anguschtengeri teldschumipeskeri-analisa taj fanecinipe avrethemeskere kolegenca. Vaschoda but harengere but Romengere-familiji ando Burgenland fotografirinde, te dokumentirinel taj „upre sikajipeskere koji“ taj aun dikipeskero materijal le papruschengere neviptschenge taj artschijipenge khetan te ledschel.
Ham te avre kipi del, odola privati dschenendar hi. Ando Burgenland jek le lek barikaneder fotografendar o Alfred Ruhmann sina. O austritiko papruschengero fabrikanto, amateriskero-entomologo taj -fotograf buteder sar eseri kipi kertscha ando Romengere sidlungtscha, save mindenfelitiko taj butvar tschatschikano dschivipe le Romendar taj Romnjendar sikavnahi, sar o but bulharde kipi le harengerendar.
Adala cile kipi i basis la forschinipeskera butjake ando lejcti deschberschengero sina. On sikan, saj propagandake taj saj teldikipeske o Roma taj o Romnja dugi cajt ar bescharde sina taj sar hamischno kipo kerdo ulo, savo pe dschi adi ande but teldikiptscha soraljartscha.