Dschijakana na dikle kipi andar o britanitiko archivo
O kipi Rudersdorf, Dobersdorf taj o paschipe andar i diha le berschestar 1945 sikal. Te o opferengere grupn le NS-reschimistar odola cajtatar pascheder aun dikle on. Akor meg te dokumentscha presentirim on, save o bibastale tradiptscha le nacijonalsocijalistendar sikan taj o bibastale keriptscha adala cajtatar papal gledalinen. O mulatintschago terdschol ando cajchn le adaberscherskere 100-berschengere jubileljumistar le Burgenlandistar, savo i cajt le NS-reschimistar ojs o lek schitikneder tel tschinipe la historijatar adale meg terne bundakere thanestar dikel.
Radijo „Roma sam“ | 6to septemberi 2021 | 20:50 orenge
Duach i sendung vodinel Susanne Horvath | Live Radio Burgenland
Le manuschenge i historija pasche te anel
Planim sina o artschijipeskero pradipe imar ando oktoberi le lejcti berschestar, ham vasch i Corona pandemija iste o mulatintschago tel phendo ulo. O inicijatori Thomas König ham na mukla pe adala situacijatar andar o koncepto te tschidel taj akribischi bajder use pro gondo butschalinlahi. O gemajndakero angleterdschojipe andar Rudersdorf, imar sajt berscha la historischi phura cajtake peskere paschipestar, interesi sikal. Le manuschenge i historija lengera hajmatatar pasche te anel, igen barikano hi, phenel o Thomas König.
Ando 2to oktoberi 2021 ando mulatintschagoskero keripe „dugi rat le museumendar“ o artschijipe ande Fürstenfeld te dikel hi. Odoj akor te dihakere kipi le forostar andar i phuri cajt te dikel hi.
Andbescharipe ando historijakero siklipe
Palo kisetinipe le artschijipestar o historischi materijal la maschkarutna ischkolake Rudersdorf prik dim ol, kaj oda akor ando historijakero siklipe and beschardo te ol. Igen barikano hi, terne mansuchen adala temake, sar haburi taj mirinipe te sensibilisirinel, phenel o sikadipeskero direkteri, Heinz Josef Zitz. O dugo upre likeripe adale projektistar le Thomas Königiske jek barikano koja sina. Ternen taj tschaven te resel taj len pedar i historija lengere thanestar upre te klerinel, jek barikano gondo use leskero artschijipe hi.
Valami 9000 Roma angle 1945 ando Burgenland dschivnahi. Andi cajt le nacijonalsocijalismusistar ledschim taj lek buteder lendar, ande mindenfelitike logertscha murdarde ule. Tschak poar schel Romnija taj Roma i cajt le NS-reschimistar prik dschivde. O Gerhard Baumgartner i kenva „Verschwundene Romasiedlungen“, savi ov pre pajtaschiha Herbert Brettl pisintscha, angle terdschartscha. Ov kipi Romendar taj dokumentscha andar o 18to taj 19to schelberschengero sikatscha, save te andi kenva te dikel hi.