Erööfnung 100 Jahre Burgenland
Roma-Service
Roma-Service

Amen sam 100 | Jubilejumakero artschijipe prado ulo

Suboton o jubilejumakero artschijipe usi historija, kultura taj tradicija le Burgenlandistar upri dis Schlaining bare mulatintschagoha prado ulo. O artschijipe schaj akan kher rodim ol. Uso erschti di valami 1000 kherodaschtscha pumaro schajipe nucinde.

I 750 – berschengeri phuri smiromajakeri dis Schlaining bare neve schukaripeha pe sikal. Oj neve renovirim uli taj neve dikipe le artschijipeske uschtidija. „Amen sam 100. Burgenland historija pisinel“ sajt suboton le kherodaschkijenge taj kherodaschenge prado lo hi.

LH-Doskoziel und Besucher
ORF

Ando artschijipe upre 1.300 kvadradmetertscha valami 850 objektscha sikade on, save simbolisch la historijake taj entviklinipeske le Burgenlandistar terdschon. „I kunst hi, usi tema o latscho objekto te lakel. Odola objektscha, save i historija phukan. Na valaso, save andar o katalog ari lim ol, odola objektscha, pedar save manuscha taj phukajipe terdschol“, phenel o Oliver Rathkolb, historikeri taj kurator le artschijipestar.

VG-Romavertreter
Roma-Service
Fatretertscha la flogoskera grupnatar le Romendar: Christian Klippl, Andreas Sarközi, Emmerich Gärtner-Horvath, Manuela Horvath taj i pajtaschkija le Romendar Christina Gabriel.

Uso pradipe suboton valami 300 kherodaschtscha sina,but barikane dschene andar i politik, virtschoft, kultura taj fatretertscha le flogoskere grupnendar le Romendar. Jek barikanipe i nevi kerdi thaneskeri himna le Kolonovitsistar sina.

Manuela Horvath
Roma-Service
I Manuela Horvath ando artschijipeskeri dis Schlaining.
Andreas Sarközi
Roma-Service
Tschatoschon Andreas Saközi taj aver kherodaschtscha.

O jubilejumiskero artschijipe upri dis Schlaining kedenatar dschi kurkeske 9.00 orenge dschi 18.00 orenge upri dis Schlaining kherodim schaj ol. O artschijipe jek basis taj mogo le 2023 pradime „Kher la burgenlanditika historijatar“ te ol.