Gondolipeskero than ande Neusiedl am See
ORF
ORF
PALGONDOLIPE | ROMA SAM

Holocaustiskero-gondolipeskero than ande Neusiedl am See

Ando juni ande Neusiedl am See o sentelinipe jeke holocaustiskere gondolipeskere thanestar ando khangerakero park sina. O gondolipeskero than upro opfertscha le dschidovtschendar, eutanasijatar taj le Romendar andar Neusiedl am See pal te gondolinel. Ov jek than le palgondolipeske upro bibastalo keripe le nacijonalsocijalismusistar te ol taj o terdschijipe le opferendar te sikal.

Uso sentelinipeskero mulatintschago, adaj ando khangerakero park, o gondolipeskero than le opferenge le nacijonalsocijalismusistar le pradipeske jek use gejipe kertscha. Kerdo ulo ada than le farajnistar Neusiedler Stadtarchiv. O keraschi le farajnistar, Sepp Gmasz, phenel, hot o foroskero archivo, godschake le forostar pe dikel taj akan i cajt jeke gondolipeskere thanestar le opferengere grupnenge adaj hi. Te i historija le Romendar taj Romnjendar andar Neusiedl, ando keripe le rescherschendar, upre butschalim uli, afka o visenschoftleri upro than la flogoskera kundejtar.

Sepp Gmasz
ORF
Sepp Gmasz | Visenschoftleri upro than la flogoskera kundejtar taj historikeri

O gondo uso gondolipeskero than angle duj berscha use jek kenvakeri presentacija le keraschistar Martin Pieber sina. Ov i kenva „Die jüdische Familie Wallenstein-Benkö“ pisintscha taj ande te la dschidovtschengera historijaha andar Neusiedl am See, donde pe beschartscha. Pal poar pal tschidiptsscha taj upre likeriptscha, akan o gondolipeskero than kerdo schaj ulo. Ande Neusiedl am See poar Roma taj Romnja upro them ale, save ando foro na atschnahi, ham ando pasche paschlime gava dschivnahi. Jek koja, soske ande Neusiedl nisaj sidlung, afka sar ando nochberiskero gav Jois dija, sina, hot Roma taj Romnja ande Neusiedl na kamle sina – tschak le mulatintschagoske, phenel o Pieber.

Martin Pieber
ORF
Martin Pieber | Jek le keraschendar le gondolipeskere thanestar

Radijo „Roma sam“ | 12to juli 2021 | 20:50 orenge

Duach i sendung vodinel Susanne Horvath | Live Radio Burgenland

I stakluni taj ududani gondolipeskeri tablina, savi ande jek than upro falo usi raschajipeskeri bar hi, upro murdarde neusiedlertscha taj neusiedlerkiji pal gondolinel. I posicijona ando maschkaripe le forostar te simbolisirinel, hot o opfertscha le nacijonalsocijalismusistar andar o maschkaripe le khetanipestar hi. Sa khetan, 41 dschene murdarde ule: telal lendar sina 24 dschidovtscha, 13 eutanasijakere opfertscha taj 4 Roma, phukal o Martin Pieber.

Mahnmal in Neusiedl am See
ORF
Holocaustiskero-gondolipeskero than ando khangerakero park, Neusiedl am See

O gondolipeskero than o erschti hi, savo ande Neusiedl upro opfertscha le Romendar taj Romnjendar ando nacijonalsocijalismus pal gondolinel. Jek barikano aunprindscharipe le forostar, mint o gondolipe upro opfertscha adi igen barikano hi. O kinstleri Ferry Janoska andar Neusiedl, savo i muschika uso mulatintschago kertscha phenel, hot asaj gondolipeskere thana barikane hi, butvar la terna generacijake.

Ferry Janoska
ORF
Ferry Janoska | Kinstleri

Te i Manuela Horvath, schero la Romengera pastoralatar la diöcesejatar Tikni Martona phenel, hot barikano hi upre ada schitikno kapitl la historijatar taj upro opferengere grupn pal te gondolinel, ham ande poar burgenlanditike gava ada meg dauerinla, dschimeg on gondolipeskere thana kerna, afka Horvath.

Manuela Horvath
ORF
Manuela Horvath | Schero la Romengera pastoralatar la diöcesejatar Tikni Martona

Pasche o schtar murdarde Roma andar Neusiedl, Ludwig Horvath, Lorenz Horvath, Georg Horvath taj Alexander Berger, te 13 eutanasijakere opfertscha dija. O pisimaschi Michael Hess, savo pe imar dur le upre butschalinipeha le eutanasijakere murdaripenca maschkar i NS-cajt donde bescharlahi taj odola visenschoftlichi upre butschalinscha, phenel ande pro vakeripe, hot ando cilo Burgenland 350 opfertscha dija, save la eutanasijake taj le halanipeske la eugenikatar le nacijonalsocijalistendar uso opfertscha pele. Na tschak teschtoskere taj scheroskere dukade manuscha murdarde ule, te pijoschtscha taj afka akarde asocijali, phenel o Hess.

Michael Hess
ORF
Michael Hess | Pisimaschi

Sajt o 19to schelberschengero dschivnahi dschidovkiji taj dschidovtscha integririm taj butvar te barvale ando maschkaripe le khetanipestar ande Neusiedl am See. Na dur palo prik lipe le Hitleristar, o cile ando afka akardo arakipeskero astaripe ande Frauenkirchen ledschim ule. Lengere koji mindschart bejg lendar lim ule taj paloda arisirim. Poar naschi schaj gele, o lek buteder lendar ande mindenfelitike logertscha ledschim taj murdare ule, phukal o historikeri taj visenschoftleri upro than la flogoskera kundejtar, Sepp Gmasz.

O gondolipeskero than ham te ojs than odoleske te terdschol, kaj ada schitikno kapitl la foroskera historijatar schoha buter te na al.