Martin Horvath und Emmerich Gärtner-Horvath
ORF
ORF
ROMA SAM

So le neve Romengere strategijendar uschardo ol

Ando lejcti bersch, i europitiki komisijona, o neve strategijakere koji la EU-jatar uso glajchi terdschojipe, use kerinipe taj inklusijona le Romendar dschi 2030 ar dija. Amen le Emmerich Gärtner-Horvathiha, anglebeschaschi le flogoskere grupnakere bajrotistar le Romendar taj le Martin Horvathiha, keraschi le farajnistar HANGO Roma taj beroteri use DROM, pedar o neve strategiji vakertscham.

Ando bersch 2011 la europitika komisijonatar erschtivar EU-jakere koji le nacijonali strategijenge usi inklusijona le Romendar dschi uso bersch 2020 ar dim ule. Akan imar 10 berscha del odola koji, o afka akarde strategiji usi inklusijona le Romendar taj Romnjendar. Ham so pe duach odola andi Austrija irintscha? O Emmerich Gärtner-Horvath phenel, hot butvar ando thana sikadipe taj butjakero foro poar koji irinde pumen taj but projekti prik bescharde ule, save meg mindig naschen. Ham so meg na ando va lim ulo, hi i tema anticiganismus. Adaj iste meg but kerdo ol, afka o Gärtner-Horvath.

Emmerich Gärtner-Horvath
ORF
Emmerich Gärtner-Horvath | anglebeschaschi le flogoskere grupnakere bajrotistar

Duj avre pharipeskere punktscha le strategijendar, pasche o sikadipe taj o butjakero foro, o sastipe taj o dschivipe sina. O Martin Horvath te ande odola thana jek positivi entviklinipe dikel taj butvar i schtudija usi sikadipeskeri situacija le Romendar taj Romnjendar (ROMBAS) taj i schtudija „Roma taj sastipe“ andar o bersch 2014 angle asdel. Te o ESF butjakere foroskere programtscha latsche naschen taj afka o bajder keripe le mindenfelitike projektendar dim hi, phenel ov.

Radijo „Roma sam“ | 14to juni 2021 | 20:50 orenge

Duach i sendung vodinel Susanne Horvath | Live Radio Burgenland

„Meg mindig pharo hi buti te uschtidel“

Jek punkto, savo mindig andi afka akardi Romengeri strategija kritisirim ol, hi o akaripe „strategija usi inklusijona“. O akaripe usi nevi strategija vasch „glajchi terdschojipe taj use kerinipe“ bulhardo ulo, ham o alav „inklusijona“ atschino. But phutschen pumen, soske ando dikipe le argranicalipestar taj la diskriminacijatar gejng i flogoskeri gurpn, on odola te on, save pumen te inkludirinen vaj te integririnen. Te o Martin Horvath ada asaj kritischi dikel taj i meg mindig dimi separacija le Romendar taj Romnjendar, butvar upro butjakero foro, upre sikal. Butvar ando Burgeland but Romenge taj Romnjenge meg mindig pharo hi, buti te uschtidel. Te ada iste pe irinel, phenel o Horvath.

Martin Horvath
ORF
Martin Horvath | beroteri use DROM, VHS Betschi

O strategiji usi inklusijona le Romendar taj Romnjendar dschi 2020 na ule ande o cile EU-jakere vilagi prik bescharde, andar odola felertscha akan te siklol kamna taj vaschoda, o EU-jakere koji neve aunpasim on. I Austrija adaj jek idoliskero kipo le avre vilagenge hi, afka o VHS-beroteri Martin Horvath.

„O lek bareder upre dipe hi o bekejmpfinipe le anticiganismusistar“

O Emmerich Gärtner-Horvath ando internacijonali kejmpfinipe gejng argranicalipe taj anticiganismus na tschak la politik, ham te le khetanipe, ando ferantvoatinipe dikel. Adaj iste o cile ande jek rik ciden, kaj jek putrinipe te del taj afka o phuro rasismus akor kisetim schaj ol. Ada andi cili Europa jek le lek bareder upre dipestar le neve strategijendar ovla, gondolinel o Emmerich Gärtner-Horvath.

Ando neve strategijakere koji la EU-jatar uso glajchi terdschojipe, inklusijona taj use kerinipe le Romendar dschi 2030, terdschon o pharipeskere punktscha sikadipe taj butjakero foro, o bekejmpfinipe le anticiganismusistar, o soraljaripe le Romnjendar taj le ternendar taj te o soraljaripe le organisirime civili khetanipestar taj o pomoschago use jek feder use kerinipe uso khetanipe la flogoskera grupnatar. O Martin Horvath meg use kivaninel peske, hot o koji le strategijendar butvar ando Burgenland soraleder uso ledschipe an, taj hot jek bajder keripe le projektendar gejng o rasismus dim hi.

Martin Horvath und Emmerich Gärtner-Horvath
ORF
O Martin Horvath taj o Emmerich Gärtner-Horvath ando foroskero park Erbate

„But buti angle amende paschlol!“

Jek le lek barikaneder punktendar taj butjendar le neve strategijendar ovla, o bekejmpfinipe le anticiganismusistar, afka o Emmerich Gärtner-Horvath. Leskero mangipe: O anticiganismus iste le antisemitismusiha upre jek than terdschardo ol. Te ando mediji le antisemitismusistar vakerdo ulo, akor i politik mindschart upre rejagirinel. Te periptscha le anticiganismusistar dija, sar afka ando lejcti bersch ande Tulln, akor niko jek alav na phenel. Lobijakeri buti iste kerdi ol, kaj o khetanipe ham te i politik adala temake sensibilisirim te ol, kekaj ada nisaj loko drom ovla. „But buti angle amende paschlol!“, dschanel o anglebeschaschi le flogoskere grupnakere bajrotistar.

Akan upre jek schtudija buti kerdi ol, savi la universitetatar Betschi kerdi ol, kaj o prik bescharipe le nacijonali Romengere strategijendar dschi 2020 evalujirim schaj on. Adale keripeha, jek feder prik bescharipe le neve strategijendar dim te ol. Ando momento meg andi planinipeskeri fasa hi le, phenel o Martin Horvath, savo jek falato le projektoskere teamistar hi.

O resultatscha la schtudijatar „SENSIRO“ ando maschkaripe le arte berschestar uscharde on.