Angle poar divesa, o anglebeschaschtscha taj o dujte anglebeschaschtsa le austritike flogoskere grupnakere bajrotendar, use jek arparujipe uso bundakero presidento Alexander Van der Bellen taj usi bundakeri ministerkija Susanne Raab, sina. Aktujeli temtscha sina o prik bescharipe le ando lejcti bersch utscheder kerde pomoschagoskere lojendar le flogoskere grupnenge. Vakerdo ulo te pedar o but tschibtschakero sikadipe ando tschavengere bartscha taj ischkoli taj o sikajipe le flogoskere grupnendar ando mediji.
Gondolipeskero mulatintschago ande Gusen
O logeri Gusen jek pasche paschlimo logeri Mauthausenistar sina, savo poarval muguli bareder sina sar o logeri Mauthausen. Valami 71.000 manuscha korkore ande Gusen and tschapim sina, taj valami epasch lendar murdarde ule. O and tschapime dschene iste telal i phuv jek than kerde, ande savo o nacis telal o garudo anav Bergkristall, jek garudi rüstungakeri produkcijona kernahi.
Sajt 2006 o gondolipeskero- taj putrinipeskero mulatintschago sako bersch jeka schpecijeli temake pe vidminel, savi usi historija le mindenfelitike logerendar usi NS-cajt la Austrijatar ando khetanipe terdschol.
Radijo „Roma sam“ | 17to maj 2021 | 20:50 orenge
Duach i sendung vodinel Susanne Horvath | Live Radio Burgenland
Afka sar ando lejcti berscha, te ada bersch ando 15to maj, jek gondolipeskero mulatintschago le logeriskere opferenge tel likerdo ulo. Vasch Corona, tschak jek tikni delegacija vakeraschendar odoj sina, ham te virtujeli o gondolipeskero mulatintschago schaj vodim ulo.
Imar 2017 i Manuela Horvath khetan 35 burgenlanditike taj betschitike Romenca, o logeriskero gondolipeskero than ande Gusen, kher rodija. La Manuela Horvathakero papu, o Michael Horvath, buteder logertscha prik dschivtscha taj ando 5to maj 1945, ande Gusen putrim lo ulo.
Opferenge lengeri identiteta taj lengero pativ pal te del
Ande jek videjoskeri projekcijona usar o 5to dschi uso 11to maj 2021, o cile prindscharde anava le mulendar le logeriskere-sistemostar Mauthausen, upro falo le augune logeristar Mauthausen projicirim ule. „Amen le opferenge, saven ande oja cajt nisaj anav nana, lengeri identiteta taj lengero pativ pal te del kamaha, mint ada jek igen barikano bauninipeskero bar amara palgondolipeskera butjatar hi“, phenel i Barbara Glück, direktorkija le logeriskere gondolipeskere thanestar Mauthausen.
Kulturakero farajan le austritike Romendar | Ledschaschi la palgondolinipeskera kulturatar
Sar sako bersch, kurke, i flogoskeri grupn le Romendar uso gondolipeskero mulatintschago le anglebeschaschistar le kulutrakere farajnistar le austritike Romendar Christian Klippl taj le botakere scherostar Andreas Sarközi, uso Romengero gondolipeskero than, fatretim sina.