Podiumsdiskussion im Porgy&Bess
Verein Voice of Diversity
Verein Voice of Diversity
ROMA SAM

Visijona taj misijona | Roma 2030 – Podijumakeri diskusija ando Porgy&Bess

Ando lejcti kurke upre mindenfelitike mulatintschage taj temengere pharipeskere punktscha pasche o 8to april, o Internacijonali Romengero-Di, pal diklam. O lejcti mulatintschago, pedar savo amen phukavas, hi i podijumakeri diskusija ando Porgy&Bess, savi le farajnistar Voice of Diversity kerdi uli. I tema le kiratistar sina „Visijona taj misijona | Roma 2030“.

Ando betschitiko jazz klub diskutirinde i schauschpilerkija Simonida Selimović taj o pedar live-stream use tschite ekspertkiji taj ekspertscha Angéla Kóczé (sociijali visenschoftlerkija andar Budapest), o Marian Mandache (fischgaroschi taj pisimaschi andar Bukarest), o Stanislav Daniel (Romengero-aktivisto taj forscheri andar Bratislava) taj o Romeo Franz (nimtschko EU-jakero rot andar o Bündnis 90/Die Grünen andar Brüssel) telal i moderacija la politikakera visenschoftlerkijatar Mirjam Karoly.

Podiumsdiskussion Vision und Mission: 2030
Verein Voice of Diversity
Podijumakeri diskusija ando Porgy&Bess

Ando lejcti bersch kisetintscha i afka akardi „EU-jakeri strategija usi inklusijona le Romendar dschi 2020“. Cil sina, Romenge taj Romnjenge te pomoschinel taj te sorjarel. But hangi palo arnaschipe le strategijendar sorale ule, hot oda cil na ando cile vilagi schofim ulo. Butvar Corona i hef maschkar o avre taj o Roma taj Romnja sikatscha, save tafka ande but vilagi soraleder la segregacijatar taj le tschoripestar resle hi. Vaschoda butscholahi o anav le adiberscheskere mulatintschagostar uso Internacijonali Romengero-Di „Visijona taj misijona | Roma 2030“, kaj akan o phutschajipe del, sar le afka akarde Romengere-strategijenca bajder te dschal. I schauschpilerkija taj keraschkija le farajnistar Romano Svato, Simonida Selimović, dschanel sar bajder te dschal: Oj mangel, sar but avre, jek centrali gondolipeskero than odole Romenge taj Romnjenge, save ando nacijonalsocijalismus murdarde ule.

Simonida Selimovic
ORF
Simonida Selimović | schauschpilerkija

I socijali visenschoftlerkija Angéla Kóczé adar Budapest, savi pe imar sajt but berscha ande pri buti le tschatschipenca le Romenge taj Romnjenge donde bescharel, ojs lek utscheder prijoriteta le dikel, te andi cukunft optimistischi te atschol. Oj jek baro schajipe le upre butschalinipestar ande schtudiji pedar i situacija le Romendar taj Romnjendar dikel: Barikano hi, i diskriminacija taj o aun likerdo rasismus upre te sikal taj odola koji visenschoftlichi tel te pisinel, kaj o dikipe le pradipestar uschtidim te ol. Na glajchi, hor and beschto struktureli koja hi, savenca pumen Roma taj Romnja ande but vilagi konfrontirim diken, akan vaschoda dschal, jek fundirti dijagnosa te kerel, phenel i Kóczé.

Radijo „Roma sam“ | 10to maj 2021 | 20:50 orenge

Duach i sendung vodinel Susanne Horvath | Live Radijo Burgenland

Ando oktoberi 2020 presentirintscha i EU-jakeri komisijona jek reformirimo strategischi koja uso glajchi terdschojipe, usi inklusijona taj usi participacijona le Romendar upro than la europitika unijonatar andi cajt usar 2020 dschi 2030. O Marian Mandache,
fischgaroschi taj pisimaschi andar Bukarest phenel, hot jek bulhi strategija pekamli hi, na tschak upro nacijonali than. Vaschoda dschal, jek genereli koja te lakel, jek khetano cil, upre savo o Roma taj Romnja andi cili Europa khetan otscha schaj butschalinen. Ada drom iste ham latscho definirim ol, afka o Mandache.

„Romengero problemo na del! Ham jek rasismusiskero problemo del…“

O Romeo Franz ojs EU-jakero rot uso arbutschalinipe le neve EU-jakere strategijendar use hi. Ov le Marian Mandacheskere alavenge use phenel, mint te ov phenel, hot jek nevo, khetano drom le Romenge taj Romnjenge andi Europa iste definirim ol. Ada nevo drom, ada nevo keripe, pekamlo hi, mint i dschijakana kerdi „Romengeri-strategija“ butvar oda na antscha, so angle diklo sina. O strategiji oni Roma taj Romnja entviklim ule taj tschak jeke paternalistischi keripeske palal gele, afka o Franz. Kada ov ando EU-jakero parlamento alo mindig taj mindig phendo leske ulo, hot jek „Romengero problemo“ del, ada nan tschatscho, mint tschak jek rasismusiskero taj anticiganismusiskero problemo del. Le kejmpfinipe gejng o anticiganismus iste ando EU-jakere vialgi i lek utscheder prijoriteta ol, jek tschatschipeskero taj na jek naphandlipeskero keripe, mangel o Franz.

EU-Abgeordnerter (Grüne) Romeo Franz
Die Grünen
Romeo Franz | EU-jakero rot

O EU-jakero rot Romeo Franz te o anav le strategijendar „usi inklusijona le Romendar“ kritisirintscha. Use aja tematika na dschal vasch i „inklusijona“, mint Roma taj Romnja taj Sinti taj Sintizze, imar schelberschengere andi Europa dschin. Tschatschikan manglo ol, afka phenel ov, ham jek asimilacijona. Ada butscholahi, i ajgeni identiteta upre te del, jek identiteta, savi o jekoschne schtotscha mit preginde taj save jek falato odolestar hi. Akan vaschoda dschal, ando atschengero utschipe te vakerel, khetan taj bareder taj soraleder falatoha Romendar taj Romnjendar. Roma taj Romnja iste akan jek ajgeni phenipeskero tschatschipe uschtiden taj on iste pedar pumende taj pedar pumari historija vakeren, afka o Franz.

„Kunst taj kultura o teldikiptscha tel bauninel…“

Palo koji le neve EU-jakere strategijendar uso glajchi terdschojipe, usi inklusijona taj participacijona le Romendar taj Romnjendar, o podijumakere kherodaschtscha pumare ajgeni versijontscha jeke glajchi dschivipeske andi Europa ando bersch 2030 diskuturinde. Ande jek punkto o cile ande pumare visijontscha jek sina: O neve strategiji iste utscheder falatoha Romendar taj Romnjendar formulirim taj prik bescharde on taj on iste i lek utscheder prijoriteta ando kejmpfinipe gejng anticiganismus andi Eurpa uschtiden. Te i kunst schaj uso telbauninipe le rasistischi sterejotiptschendar use ledschel. Jek drom, savo i Simonida Selimović imar dugi cajt pra phenjaha Sandra dschal.

Konzert Harri Stojka, Porgy&Bess
Verein Voice of Diversity
Harri Stojka pre muschikaschenca

Jek, savo pe imar sajt berscha le anticiganismusiske pra kunstaha gejng terdscharel, hi o barikano kinstleri Harri Stojka. Pal i podijumakeri diskusija schaj o dschene meg jek barikano koncerto terdschivde.