O Andreas Lehner, anglebeschaschi la Roma VHS-atar Burgenland, savi 1999 kerdi uli phenel, hot angle 50 berscha, avrijal sar adi, vasch avre koji dschalahi: But angle 50 berscha meg na dschanahi, hot Roma taj Romnja andi Europa del taj odola jeka struktureli diskriminacijake ar bescharde hi. Te ando kesdipeskere berscha la Roma VHS-atar Burgenland vaschoda dschalahi, le dschenen upre historijakere tschatschiptscha otscha te vodinel taj gejng teldikiptscha pe te terdscharel, phenel o Lehner.
O Horst Horvath, botakero schero la Roma VHS-atar Burgenland meg use phenel, hot te vaschoda dschalahi o akariptscha sar „Zigeuner“ vaj „Gypsy“ andar o sako diveseskero vakeripe ari te tradel taj te phenel, hot ada akaripe rasistischi taj diskriminacija hi. Bajder te mindig probalim ovlahi, pe mindenfelitike temenca donde te bescharel: Afka i Roma VHS Burgenland sako bersch o talalinipe uso Internacijonali Romengero-Di kerel, kaj ekspertscha taj ekspertkiji pedar temtscha sar tschibtschakero naschajipe, bibastalo tradipe gejng o Roma t.a. diskutirinen. Barikano hi, afka o Horvath, o dikipe pedar i tscharoskeri rik.
Radijo „Roma sam“ | 3ti maj 2021 | 20:50 orenge
Duach i sendung vodinel Susanne Horvath | Live Radijo Burgenland
O Internacijonali Romengero-Di jek barikano di la flogoskera grupnake hi, mint vaschoda dschal, o hango ando utschipe te asdel taj o problemtscha upre te sikal, afka o Andreas Lehner. Ande ada bersch, ando 10to april jek talalinipe usi tema „Stärkere politische Teilhabe in Politik und Gesellschaft von Romnija und Roma“ te dijahai, savo ham vasch Corona upro septemberi ispidim ulo. But Roma taj Romnja meg mindig use barikane ar keripeskere procestscha use nan, phenel o Lehner – ada i Roma VHS Burgenland duach o donde bescharipe adale problemoha te irinel kamla.
Ando khetanipe taj te andi politik ada jek iste ovlahi, hot o mangiptscha le Romendar taj Romnjendar ando dikipe te avnahi, phenel o Andreas Sarközi, botakero schero le kulturakere farajnistar le austritike Romendar ando vakeripe. Andi Austrija latschi khetani buti maschkar i politik, i flogoskeri grupn taj o avre dschene del, kaj amen amenge schunipe schofintscham, afka o Sarközi. Ando EU-jakero aun dikipe i Austrija feder hi sar avre vilagi: Kekaj i afka akardi EU-jakeri strategija usi inklusijona le Romedar, i situacija but Romendar taj Romnjendar ande but vilagi, meg mindig brigaschni hi. O Sarközi kivaninel peske, hot i EU andi cukunft buteder dschumipe upre asaj vilagi kerel.
O lek bareder jerinipe ando lejcti 50 bescha le Sarköziske, o aunprindscharipe le Romendar taj Romnjendar ojs flogoskeri grupn andi Austrija hi – oda ham na dikel ov ojs konsekvenca le erschti Internacijonali Romengere Kongresostar ando bersch 1971. Erscht ando kisetinipe le 1990te berschendar ov le Romengere aktivismusiha andi Austrija ando aunvastaripe alo. Ando lejcti 30 berscha andi Austrija but ando latschipe pe irintscha, afka o Sarközi. O pharipeskero punkto le kulturakere farajnistar le austritike Romendar ando than le upre butschalinipestar la historijatar paschlol, afka sar andi forma le dokumentacijakere- taj informacijakere centrumistar austritike Romendar (Roma-Doku), savo 1996 prado ulo.
La cukunftake kivaninel peske o Sarközi, hot o prik bescharipe le afka akarde Romengere strategijendar andi EU feder kontrolirim on taj i dschivipeskeri situacija le Romendar taj Romnjendar ando ost la Europatar feder ol. I Corona pandemija latsche sikatscha, telal saj bibastale koji meg mindig but Roma taj Romnja iste dschin. „Adala o tschatschiptscha le manuschestar hi!“, afka o Andreas Sarközi, save sakoneske use terdschon.
Ando arto kurko phukavas amen andi sendung Roma sam pedar i podijumakeri diskusija uso Internacijonali Romengero-Di 2021 ando Progy&Bess. O mulatintschago le farajnistar Voice of Diversity kerdo ulo.