50 berscha Romengeri politik | Romnja taj Roma andi EU – schajiptscha taj diptscha

I Manuela Horvath, schero la Romengera pastoralatar la diöcesejatar Tikni Martona taj gemajndakeri rotkija o pradipeskere alava kertscha. Ande odola kesdintscha oj pedar te vakerel, sar Roma taj Romnja meg mindig le sako diveseskere rasismusitar resle hi. O alav „Zigeuner“ meg mindig ando habeskere koji vaj andi sako diveseskeri tschib te lakel hi – kekaj jek positivi entviklinipe del. Bari briga kerel lake o meg mindig baro nadschanipe telal o avre dschene, save pumen duach o anavakere iriniptscha ande pumari kultura fogosim diken. O anticiganismus ande but falati, ande but europitike vilagi, meg mindig uso sako diveseskero terdschijipe le Romendar taj Romnjendar kerinel, kekaj i afka akardi EU-jakeri strategija usi inklusijona le Romendar taj Romnjedar del.

I bundakeri ministerkija le dschuvlenge, la familijake, le ternipeske taj la integracijake, Susanne Raab, o barikano vakeripe usi tema Romengeri politik andi EU taj andi Austrija, likertscha. Ojs ministerkija, te o flogoskere grupna ande lakero butjakero than peren. Erscht ando lejcti bersch le ministerengere rotistar o flogoskere grupnakere pomoschagoskere loj upre ofto milijoni Euro aun asdim ule – la Raabake jek barikano cajchn la Austrijatar, hot use pre flogoskere grupn terdschol. O austritiko parlamento jek di angloda phentscha, hot i afka akardi „strategija usi inklusijona le Romendar dschi 2020“ bajder kerla taj te i oficijeli butjakeri definacijona le „anticiganismusistar“, savi ando oktoberi 2020 la organisacijatar International Holocaust Remembrance Alliance kerdi uli, aun lel, phentscha i Raab ande lakero vakeripe.

24 fatretertscha andar 9 schtotscha angle 50 berscha uso erschti Romengero kongreso ande London pedar i aun likerdi diskriminacija gejng i flogoskeri grupn taj so gejng oda kerdo schaj ol, diskutirinde. But sajt oda di kertscha pe, andi Austrija taj te andi Europa. But ham iste meg kerdo ol, mint but Roma taj Romnja, Sinti taj Sintizze meg mindig le argranicalipestar taj la diskriminacijatar resle hi, butvar ando ost la Europatar lengeri situacija igen brigaschni hi. Pedar ada te i Ursula Till-Tentschert, dujto schero andi EU-jakeri tschatschipeskeri agentura andi podijumakeri diskusija: 80 procenti le Romendar andi EU meg mindig telal i tschoripeskeri granica dschin taj sako dujto ando lejcti masektscha jek diskriminacija ande mindenfelitik thana le dschivipestar esbe lija. Positivi iriniptsscha andi EU tschak tschule del, i Corona pandemija sa bibastaleder kertscha, afka i Till-Tentschert.

O Emmerich Gärtner-Horvath, anglebeschaschi le flogoskere grupnakere bajrotitar le Romendar, pedar o entvikliniptscha andi Austrija vakertscha. Ov la Austrija ando EU-jakero aundikipe ojs angle sikajipeskero vilago, te vasch i Romengeri politik gelo, dikel. I Austrija jek tschule vilagendar hi, kaj jek flogoskero grupnakero bajrot le Romendar del, ada butschol, politischi interesengero fatretertscha la flogoskera grupnatar. Te i Romengeri dialogoskeri seletoskeri forma le bundakere kancleriskere birovtschagosgtar ojs positivi entviklinipe ando vilago le dikel, mint akan buteder manuscha pumare ajgeni aunpaschlojipeha schaj resle ule, sar ov le ande leskero anglevakeripe phukatscha.

Ando lejcti bersch i europitiki komisijona o nevo strategischi EU-jakero keripe uso glajchi terdschojipe, usi inklusijona taj usi participacijona le Romendar dschi 2030, angle paschlartscha. Anglo Internacijonali Romengero-Di i bundakeri regirung uso ministerengero rotengero talalinipe jek bajder pisinipe adala strategijatar usi inklusijona, kerde. Ande, o pharipeskere punktscha ando thana sikadipe taj butjakero foro, o kejmpfinipe gejng o anticiganismus, o soralipe le Romnjendar taj le ternendar taj te o soralipe le organisiriti civili khetanipestar taj o pomoschago jeka feder partipacijontar la flogoskera grupnatar, bescharde. Jek projekto, saveske ando keripe le strategijendar, pomoschim ulo, sina o butjakero foroskero projekto „THARA“, kaj i Usnija Buligović, o schero hi. Oj phukal, sar pe i situacija le Romendar taj Romnjendar butavar ando than le butjakere forostar, irintscha.

Jek avro barikano punkto hi te o upre butschalinipe la historijatar, butvar Roma taj Romnja le historijakere pisinipestar ar granicalim ule. Dugi cajt na ulo phendo, hot te Roma taj Romnja taj Sinti taj Sintizze, opfertscha le nacijonalsocijalismusistar sina. Ando lejcti deschberschengere ada irintscha pe: Forschim taj upre butschalim ol. I historikerkija Sabine Schweitzer phenel, hot tschak duach dschanipe gejng rasismus taj anticiganismus angle gelo schaj ol. I historija le Romendar taj Romnjendar andi Austrija ando lejcti berscha forschim uli, ham meg mindig heftscha del, save pherde iste on.

Te 28 berscha palo aunprindscharipe le Romendar taj Romnjendar dauch i republika Austrija, dschene la flogoskera grupnatar meg mindig le argranicalipeha, la diskriminacijaha taj le anticiganismusiha, konfrontirim hi. O presidento le nacijonali rotistar Sobotka ande pro vakeripe phentscha, hot utscheder sensibiliteta pekamli hi, so o lipe la tschibtschatar taj le kipendar aun dschal.

Te le Romanesiske iste pomoschim ol, kaj le avre generacijenge dschivdo lo te atschol. Afka o presidento le nacijonali rotistar ande leskero vakeripe.

I muschika use ada mulatintschago, kertscha o Ferry Janoska.