Sichtbarkeit, Austellug Verein Vivaro
ORF
ORF
ROMA SAM

O hangi le Romnjendar

Ojs Romni butvar buteder argranicalipe esbe iste les: Ojs dscheno jeke tschulipestar taj te kaj dschuvli sal. O use pisintschage le khetanipestar but use ledschine, sar ojs Romni meg mindig le khetanipestar diklo ojs. Amen Romnjengere-aktivistkijenca pedar aja tema taj o barikanipe le Internacijonali Romengere-Dijestar vakertscham.

O Internacijonali Romengero-Di ando 8to arpil upro erschti Romengero kongreso ando bersch 1971 pal dschal, savo o kesdipe le Romengere aktivismusistar sina. Uso micinipe te Romnja use sina, ham ada na ol butvar phendo. Butvar ando aktivismus tschak o murschane protogonistscha angle terdscharde on. O 8to april afka sar te o 8to merc, o Themeskero Dschuvlengero-Di hi, jek di, savo le aktivistschen taj aktivistkiji patijarel, o aktivismus iste ham pedar o cilo bersch ledschim ol, phenel i Marion Dworzack, dujto schero le farajnistar Voice of Diversity. Ando terne Romnja oj jek baro patschajipe dikel, hot te andi cukunft o dschuvlengero aktivismus ande latsche va paschlol. Kekaj afka hi, meg mindig bauninipeskere thana del, sar i Dworzack dschanel.

Marion Dworzack
ORF
Marion Dworzack

Radijo „Roma sam“ | 19to april 2021 | 20:50 orenge

presentirim la Susanne Horvathatar
Live Radijo Burgenland

Taj te o kesdipe le Romengere micinipestar andi Austrija le bescheha 1989 akardo ol, jek kenva jeka Romnjatar sina, savi 1988 but te irintschahi. La Ceija Stojkakeri kenva „Wir leben im Vergorgenen“, o rejalitetscha le Romendar taj Romnjendar jeke bulhe pradipeske pasche antscha taj use oda vodintscha, hot la historijaha la flogoskera grupnatar donde beschardo pe ulo. But sorale Romnja adi o aktivismus taj o ajgeni kipo preginen, ham nana ada mindig afka? I Mirjam Karoly, dscheno le flogoskere grupnakere bajrotistar le Romendar phenel, hot o dschuvlano hango mindig adaj sina, ham na ulo lo mindig esbe lim. Taj ada vaschoda hi, kaj mindig o glajchi, butvar manuschane protagonistscha, phutschle taj angle asdim ule taj akan te meg mindig, ham na buter atschi, angle asdim on.

Mirjam Karoly
ORF
Mirjam Karoly

1993 o Roma taj Romnja andi Austrija ojs flogoskeri grupn aun prindscharde ule. Adaj but Roma taj Romnja ferantvoatinipe ledschine. Akarde ham butvar tschak o murscha on. Hot ada te jek baro keripe Romnjendar sar la Ceija Stojkatar, la Susanne Baranyaijatar vaj but avrendar sina, butvar na ol phendo – adala idoltscha ando lek buteder phukajiptscha la aunprindscharipeskera historijatar butvar ando garujipe atschon, phenel i Žaklina Radosavljević le farajnistar Vivaro Viva Romnja.

Žaklina Radosavljević  und Lavinia Seidel
ORF
Žaklina Radosavljević taj Lavinia Seidel

„Wir leben im Verborgenen“, jek soc, savo o dschuvlengero micinipe taj afka te le Romnjen vodinel. Dikipe. Vaschoda dschal. Romnja kamna taj iste dikle on. Vaschoda o erschti austritiko Romengero taj Romnjengero farajn „Vivaro Viva Romnja“ ando bersch 2017 o projekto „Dikipe“ kertscha. Mint o farajniskere dschene pasche o schero Žaklina Radosavljević dschanen, hot ojs dschuvli taj butvar ojs Romni, butvar na schundo taj te na diklo ojs. Lengero cil: "Heterogeniteta telal o dschuvla, ham te ojs Romnja, upre te sikal taj o klischejiskero taj romantisirimo kipo le „Romengere dschuvlendar" tel te bauninel, te bekejmpfinel taj tschatschikane kipi te sikal- Le dschuvlen hangi hi, on individujeli , heterogeni taj mindenfelitke hi.“ I Lavinia Seidel andar o farajn Vivaro phukal, sar duach i farajniskeri buti probalim ol, dschuvlenge jek than te schofinel, ande savo on pumen latsche esbe len taj dikle on.

O Romano Centro jek temakero pharipeskero punkto ando empowerment le Romnjendar bescharel. Mint odola, sar imar phendo, butvar jeka mindenfelitika diskriminacijake ar bescharde hi. Ande workshops o ajgeni gondo le tschajendar taj le dschuvlendar soraleder kerde te ol, phukal i socijali butschaschkija taj beroterkija ando Romano Centro, Danijela Civarić. Oj muguli jek trijalvali diskriminacija upre sikal: Ojs dschuvli, ojs Romni taj ojs migrantkija.

Danijela Cicvaric
ORF
Danijela Civarić

O aktivismus jek mindig kerdo proceso hi, save pe pedar o berscha irinel taj o temakere pharipeskere punktscha faispidim on. La butjake le but Romnjendar taj Sitizzendar te palikerel hi, hot ada proceso bajder dschal taj on dikle atschon.