HÖR Vorstand Amerlinghaus
ORF
ORF
ROMA SAM

HÖR | Erschti farajn terne Romendar taj Romnjendar andi Austrija

Angle harni cajt o utscho ischkolaschengero khetanipe, austritike Romendar taj Romnjendar, HÖR, kerdo ulo. Ada o erschti farajn terne Romendar taj Romnjendar andi Austrija hi. Ando 8to april o farajn oficijeli angle terdschardo ulo taj amen le terne aktivstenca Betschiste reslam amen, lenca pedar lengeri buti taj lengere ciltscha te vakerel.

„Amen jek perspektiva le Romendar taj Sintijendar ando austritiko pradipe te anel kamaha“

O gondo, jek utscho ischkolaschengero fatretinipe Romenge taj Romnjenge te kerel, imar dugi cajt del. Na dur pal, i Sladjana Mirković, i Saška Dimić, o Samuel Mágó taj i Laura Darvas, save o anglebeschaschtscha hi, hot akan i cajt adaj hi, ada gondo ando tschatschipe prik te bescharel.

HÖR Vorstandssitzung
ORF

HÖR jek politischi taj socijali interesengero fatretinipe Romengere utsche ischkolschenge hi. HÖR te organisirinel, te sikal taj te pomoschinel kamla. „Amen jek perspektiva le Romendar taj Sintijendar ando austritiko pradipe te anel taj gejng anticiganismus upre te tretinel kamaha!“, phenel i presidentkija andar HÖR, Sladjana Mirković.

Sladjana Mirkovic
HÖR/CETIN OSMAN
Sladjana Mirković

Radijo „Roma sam“ | 12to april 2021 | 20:50 orenge

Live Radijo Burgenland

Phure and bescharde klischeji hi, save phenen, hot o Roma taj Romnja dur le sikadipestar bejg hi, save o auntradipe la butjatar ande HÖR hi. I Laura Darvas 1997 upro them ali taj andar jek muschikaschengeri Romengeri-familija, vurclinenca andar o Ungriko taj andar i Slovakija schtaminel, taj jek falato le anglebeschaschendar andar HÖR hi. Oj tschatschipeskere visenschoftscha upri universiteta Betschi schtudirinel. I Darvas phukal, sar HÖR gejng o teldikiptscha taj i diskriminacija angle te dschal kamla.

Laura Darvas
HÖR/CETIN OSMAN
Laura Darvas

„So mange ando schtudijum falinlahi, kama me akan avre Romenge taj Romnjenge te del“

Jek avro motivator le aktivistenge, i ajgeni historija taj o gondolipe hi, valaso te irinel, so dureder aun likerel. I Saška Dimić 1997 ande Belgrad upro them ali, oj meschterkijakero arsiklipe upri universiteta Betschi schtudirinel taj ojs meschterkija taj ojs asistenca upri universiteta Betschi buti kerel. Imar sajt poar berscha oj te ojs aktivistkija taj anticiganismusiskeri trenerkija dromeske hi. Maschkar lakero schtudijum te oj peske asaj aun naschipeskero than sar HÖR kivanintschahi: „So mange ando schtudijum falinlahi, kama me akan avre Romenge taj Romnjenge te del“, phukal i anglebeschaschkija ando vakeripe.

Saska Dimic
HÖR/CETIN OSMAN
Saška Dimić

Te i Laura Darvas asaj motivacijake palal dschal: Ojs erschti schtudentkija ande lakeri familija, lake igen barikano hi, la sikadipeskera situacijake le Romendar taj Romnjendar te pomoschinel taj schajipe jeka representacijake la terna generacijake te del, sar i Darvas phenel.

HÖR Logo
HÖR/CETIN OSMAN
LOGO HÖR

I Sladjana Mirković jek serbitiki-austritiki Romni hi, savi 1988 andi Austrija upro them ali. Oj transkultureli komunikacija le butjakere tschibtschenca nimtschko, englitiko taj francitiko upri universiteta Betschi schtudirinel. I Sladjana Mirković dschijakana ando than ternengeri buti taj ando but tschibtschakero than butschalinlahi taj ando septemberi 2021 ojs meschterkija ande jek maschkarutni ischkola Betschiste, pri buti kesdinel. Oj peske andi cajt ojs schtudentkija idoltschengere kipi kivanintschahi, save lake ojs pomoschagoschtscha pasche terdschijanahi – ada te irinel lakeri motivacija sina, falato ande HÖR te ol.

O Samuel Mágó 1996 ande Budapest upro them alo taj sajt 2000 Betschiste dschil. Ov o dujto presidento andar HÖR hi taj akan transkultureli komunikacija upri universiteta Betschi schtudirinel, Romengero-aktivisto taj pisimaschi andi edicijona exil. O Samuel Mágó andar jek Romengeri familija, upri dajakeri rik dschidovtschengere vurclinenca, schtaminel. Ov imar dureder ojs antirasismusiskero treneri butschalinel taj leske barikano sina ando anglebescharipe ande HÖR te ol, le hangoske le terne manuschendar, jek megafon te del.

Samuel Mago
HÖR/CETIN OSMAN
Samuel Mágó

„Valami 14 milijoni dschenenca o Roma taj o Sinti uso lek bareder tschulipe la Europatar genel. Sajt valami 600 bescha andi Austrija dschijas taj sajt 1993 jek aun prindschardi flogoskeri grupn sam. I historija le Romendar taj Sintijendar schelberschengera diskriminacijatar taj tradipestar pregim hi. Ando 2to themeskero haburi, epasch milijoni Roma taj Sinti, le nacijendar murdarde ule. Kekaj schelberschengeri diskriminacija del, o Roma taj o Sinti i kultura le europitike khetanipestar sorale pregintscha taj ketscha“, butschol ando pisintschago le utsche ischkolaschengere khetanipestar austritike Romendar taj Romnjendar.

I joma ando pradipe nana jek afka ar rodimo datum. „50 berscha, 50 hangi“, butschol i videjoskeri kampanja, savaha pumen presentirinen, aun paschlardo upro 50 berscha, save sajt o erschti Romengero kongreso fagele taj jek palikeripe odolenge, save o drom le Romengere aktivimusiske kerde, phenel o Samuel Mágó.

Angle 50 berscha, ando 8to april 1971, 23 Romengere-fatretertscha andar 9 schtotscha ande London uso 1ti themeskero kongreso le Romendar resle pumen, pedar o barikane socijo-kultureli phutschajiptscha taj koji la etnijatar te diskutirinel. Cil le Romengere themeskere kongresistar sina, i situacija le Romendar taj Sintijendar te sikal. Vaschoda HÖR o Internacijonali Di le Romendar ando pradipe gelo, mint adale barikane di, le anglebeschaschenge jek barikano pharipe hi, sar i Laura Darvas phukal.

„Amen meg mindig na ajam ando maschkaripe le khetanipestar aun“

O rasismus taj i diskriminacija meg mindig ando Romengero taj Romnjengero sako diveseskero dschivipe andi Austrija del. Te terne manuschenge meg mindig pharo hi, pro telschtaminipe te „phukal“ – „Amen meg mindig na ajam ando maschkaripe le khetanipestar aun“, phukal o Samuel Mágó.

O ferantvoatinipeskero gondo la republikatar Austrija meg cilon te dikel nan, phenel i Saka Dimic. O rasismus taj i diskriminacija adi meg presenti hi. Gejng adala koji, te le farajniha HÖR, upre te tretinel kamaha. Barikano hi jeke konstanti aktivismusiha angle te dschal, savo mindig jek anglegejipe taj na jek palgejipe hi, afka i Saška Dimić.

HÖR Vorstand Amerlinghaus
ORF
Balutnon: Saška Dimić, Laura Darvas, Sladjana Mirković taj Samuel Mágó

Ando 15to maj o erschti pradimo mulatintschago uso and vodinipe le farajnistar HÖR planim hi, o di le ratificirinipestar le schtotiskere fatrogistar taj jek di anglo Romani Resistance Day. Ande ada di te o planimo kipengero artschijipe „50 bescha, 50 muja“ le pradipeske te dikel ovla.