O bersch 2020 te la Caritasake Schtacko baro ar mangipe sina. I Corona pandemija neve koji pheha antscha, kaj o lek buteder reste manuscha o lek tschoreder lendar hi.
O na sorale socijali familiji, phure dschenen, nasavale lek soraleder resel. Roma del ande kherengere thana andi ost Europa, save ando lockdown falati lendar le nimcendar tel tschapim ulo, phukal i Anna Maria Steiner ando vakeripe le Adolf Gussakiha. Bulgarija, Rumenija, Slovakija vaj o Ungriko adala sa o vilagi hi andi europitiki unijona, ande save but manuscha meg mindig ando tschoripe taj pharipeskeri briga iste dschin. Butvar paj na del vaj dosta habe. O tschave ande ada khetanipe iste but tirinen.
But schtotscha andi ost Europa na dosta loj otscha den, kaj le tschavenge o glajchi socijali ando sikadipe dim schaj ol. Akor o avrethemutnengero pomoschago la Caritasatar Schtacko ande odola vilagi al, kaj le tschavenge ande odola koji schaj pomoschim ol.
Radijo „Roma sam“ | 21to decemberi 2020 | 20:50 orenge
Jek baro falato le socijali pal dschumime familijendar andi sud ost Europa Romnija taj Roma hi. Tschak sako dujto tschavo le flogoskere grupnengere dschenendar andi Rumenija taj Bulgarija jek flogoskero ischkolakero kisetinipe hi, phukal i Steiner. Pasche o bukgaritiko baro foro Sofija del jek foroskero falato, kaj valami 45 000 dschene lendar but Romnija ta Roma hi, save butvar igen tschorikan dschin.
Reporterkoja taj pedagogkija | lakero dschivipe le talalinipeske avre kulturenge dija
I Anna Maria Steiner ando 2to april 1976 upro them ali. Imar ande pri tschavengeri cajt oj dschantscha, hot oj manuschenge pomoschinla. Oj tejologija taj germanistik schtudirintscha taj lakeri erschti buti uso „Welt Haus“ andar i diöcesa Gereci sina. Sajt 5 berscha oj ando avrethemutnengero pomoschago andar i Caritas butschalinel.
Te i Anna Maria na pedar o granici taj uso mindenfelitike projektscha hi, akor oj Gereciste hi. Odoj oj pro dschivipeskero pharipeskero punkto lakla. Ande pri cajt, kaj oj na butschalinel dschilal i Lienzerin ande jek chor taj o instrumento chello cidel. I Steiner te reporterkuja hi, radijoskere sendungen kerel taj la cajtungake „Megaphone“ pisinel. I pedagogkija pro dschivipe, sar oj phenel, le talalinipeske avre manuschenge taj kulturenge dija. I sako diveskeri motivacija lakel i Steiner, kaj oj uso keripe la cukunftake pedar 400 tschavenge andi ost Europa use schaj hi.
Pomoschageskere lojenca taj projektiskere partnerenca ande odola vilagi sina la Caritasake Schtacko te ande adala phare cajtscha o schajipe, le manuschenge pomoschago te del.
Lek feder andi boschitschani cajt barikano hi solidariteta te sikal taj te pomoschinel, phenel i Steiner.
Kedveschne use schunaschtscha, ando anav la cila „ORF Romengera redakcijatar“ kivaninas tumenge latschi boschitscha.