Sako EU-jakero vilago odotar aun iste dikla, kaj i dschivipeskeri situacija le Romendar feder te ol taj sako bersch iste jek pisinpe pedar tel denahi. Ande ada bersch o afka akarde Romengere strategiji ar naschen – amen pal dikas.
Pharipeskero punkto butjakero foro
2016 la Susanne Pfanneraha, schero le nacijonali Romengere kontaktoskere thanestar jek vakeripe pedar o barikanipe le pomoschagostar le butjakere foroskere schpecifischi projekti, jek le pharipeskere punktendar la Romengera strategijatar andi Austrija taj jek le scheroskere mangipestar la EU-jatar. Le socijali ministerijumistar valami 1 milijona Euro le butjakere pomoschagoskere projektenge prik dim ulo. I Pfanner ando vakeripe o arodipeskere kriteriji le projektendar, save pomoschago uschtidine taj lengere ciltscha erklerintscha: Butvar vaschoda gelo, o usegejipe uso butjakero foro lokeder te kerel.
2017 keripe la Romengera dialogoskera seletoskera formatar
Jek bersch paloda i afka akardi Romengeri dialogoskeri seletoskeri forma, ar gelo le nacijonali Romengere kontaktoskere thanestar le bundakere kancleriskere birovtschagostar, kerdi uli. I seletoskeri forma pal jek phutschajipe le Romengere fatreterkijendar taj fatreterendar, buti te kerel kesdintscha. O serveri ande duj masektscha valami 1000 kherodiptscha upri websit sikatscha taj 98 dschene uso online-phutschajipe use sina. La Susanne Pfannerake ande oja cajt o resultatscha, tecinde:
Radijo „Roma sam“ | 28to decemberi 2020 | 20:50 orenge
Ando EU-jakere angle diptscha usi Romengeri strategija butvar jek feder usegejipe le Romenge, uso sikadipe taj butjakero foro, manglo ulo afka te sar Empowerment le Romendar uso kejmpfinipe gejng o antiromajismus. Te o dschene, save 2016 phutschle ule, ada afka dikle. O phutschjipeskero-ar vertinipe te o kivanipe latsche sikatscha, hot i flogoskeri grupn le Romendar, buteder andfojinipe upri buti la dialogoskera seletoskera formatar te lel kamla, afka i Pfanner.
I aguni inicijatorkija Muna Duzdar, usar 2016 dschi 2017 schtotiskeri sekretarkija la diversitetake, latsche alava le online-phutschajipeske, lakla. Igen latscho hi, hot igen but uso phutschajipe use sina taj te kaj komentartscha pal mukle. But Romengere fatreterkiji taj fatretertscha afka ando entviklinipe ande pumen ande taj odola palvakeriptscha andi cukunft ojs referencakere koji latsche ovna, afka i Duzdar ando vakeripe 2017.
Pharipeskero punkto sikadipe
Jek avro pharipeskero punkto la Romengera strategijatar 2020 o pomoschago ando sikadipeskero than sina. Erscht angle jek bersch jek workshop ando keripe la Romengera dialogoskera seletoskera formatar use aja tema kerdo ulo. Adaj duj projekti uso pomoschago le tschavendar taj ternendar angle terdscharde ule: O sikajipeskero projekto le Erbakere farajnistar Roma-Service taj i ischkolakeri medijacijona le Betschitike Romengere farajnistar Romano Centro. I sikadipeskeri situacija ando lejcti berscha feder uli, afka o Emmerich Gärtner-Horvath, anglebeschaschi le flogoskere grupnakere bajrotistar le Romendar, ham te jek upre hulinipeskero koja meg del, te vasch o teldikiptscha gejng o Roma taj Romnija upro butjakero foro gelo.
O butjakere thana jeka ischkolakera medijatorkijatar mindenfelitike hi taj butvar na loke, sar i Romengeri-ischkolakeri medijatorkija Vesna Kovacevic le farajnistar Romano Centro phukal. Oj i phurtakeri funkcijona maschkar i ischkola taj o dajengero taj dadengero kher, and lel. Hat te, sar imar phendo, tschoripeskere problemtscha del, save ham na buteder hi, sar o avre, afka i Kovacevic. La dialogoskera seletoskera formatar uscharel peske i Romengeri-ischkolakeri medijatorkija, hot o financijeli pomoschago del, kaj o sikajipeskero pomoschago pedar dureder cajt bajder kerdo schaj ol: Mint akan na del lakera butjake nisaj sicherhajt, mint mindig iste vasch loj aun rodim ol taj mindschart dschando nan, obste le aunrodipeske use phendo ol vaj na.
O Romengere dialogoskere seletoskere formtscha jek than le donde bescharipenge le mindenfelitike temenca, dine. O strategiji usi inklusijona le Romendar dschi 2020, o angle gelo diskurs ando tschatschipe te anlahi. Taj te adaj konkreti mangiptscha le Romengere fatreterkijendar taj fatreterendar dija, afka sar tel la Mirjam Karolyatar le Betschitike Romengere farajnistar Romano Centro. Koji, save dschijakana jerinipe ande, institcijonalisirim te ovnahi taj o politikertscha odole kojenge buteder ferantvoatinipe prik te lenahi, afka i Karoly.
Pharipeskero punkto Romengero-ternipeskero Empowerment
Jek avro pharipeskero punkto le Romengere strategijendar hi o Empowerment, butvar so le ternen aun dschal – ada butschol, sor le ajgeni keripeske. Ande ada besch jek workshop kerdo uli, savo pe le gondoha jeke Romengere farajnistar le ternipeske, donde beschartscha. But terne Romenge taj Romnijenge meg mindig jeke stigmatisirinipeha khetan phandlo hi, use pumaro telschtaminipe te terdschol. Barikano hi, le ternen te vodinel taj lenge te sikal, so butschol, Rom vaj Romni te ol, afka o Emmerich Gärtner-Horvath, savo use so duj workshops usi tema, use sina.
Jek avro workshopiskero dscheno sina i Diana Dworzack, oj andi katolischi khangeri taj ando Romano Centro pomoschinel taj odoj te mindig ternenca taj lengere donde bescharipenca ojs Rom vaj Romni, valaso te kerel la sina. But na kamna use pumaro telschtaminipe te terdschol, kaj len dar le argranicalipestar taj la diskriminacijtar, hi. Kekaj ando adiveseskero khetanipe o agjeni sikajipe jek barikani tema hi, na trauninen pumen but terne pumare flogoskere grupnakere use kerinipeha pradim um te dschal.
I Romengeri strategija 2020 andi cili Europa tschak tschulo antscha
I Romengeri aktivistkija Irina Spartaru, savi akan ande Brüssel ando Open Society European Policy Institute butschalinel taj odoj le neve EU-jakere strategijenca le Romenge donde bescharel, phenel amenge pedar videjo, sar bajder dschala. O neve strategiji dschi 2030 bajder dschana taj jeke anti-rasismusiha, pherde le on. O Romengere strategiji, afka i Spataru, andi cili Europa, tschak tschulo ande. Afka o nabutschalinipe le terne Romendar, kekaj strategiji dija, utscheder ulo. I Austrija, so o Romengere strategiji aun dschal, jeke latsche keripeha angle geli, afka i Spataru.
Palo nacijonali Romengero kontaktoskero than le bundakere kancleriskere birovtschagostar, o austritike strategiji, save akan del, meg bajder kerde on. I austritiki strategija, savi del, telal o andphandlipe socijali visenschoftlichi ekspertkijendar taj ekspertendar taj avre dschenendar, eksterni evalujirim te ol.