On demand | Roma sam | 24.8.2020
Imar ando bersch 2013 aja tema diskutirim ulo. O Roma taj Sinti mangle, hot o anav „Zigeunersoße“ andar o sortiment la firmatar Knorr lim te ol. Knorr ham oda na kertscha taj phentscha hot imar 100 berscha ada recepto tradicija hi. Ad keripe nevo koja uschtidija le murdarpeha le amerikaneristar George Floyd taj le „Black Lives Matter“ micinipestar. O Emmerich Gärtner-Horvath anglebeschto le flogoskere grupnengere bajrotistar le Romendar andi Austrija, phukal, sar ov le aktivistiha andar i Svecija burgenlanditike vurclinenca aja cajt le irinipeske nucintscha.
O terno flogoskero grupnengero dscheno taj aktivisto andar i Svecija na pre anaveha ando pradipe te dschal kamla. O vakeripe la redakcija le ORF-istar tel lenintscha. Ov oda na kamla.
Amari kolegkija, i literaturakeri visenschoftlerkija Katharina Graf-Janoska ando lejcti berscha interesanti angle vakeriptscha pedar o sterijotiptscha andi Romani kojnha likertscha. Schaj hot, o anevengero dipe le habendar te le burgenlanditike tourismusiha ando maschkarutno 20. schelberschengero te kerel hi, phenel i Graf-Janoska.
O hamischano sikajipe le Romendar taj Sintijendar ando kulinarischi koja na tschak ando Burgenland del. Te ande o avre vilagio Roma taj Sinti hamischane klischejenca ando phandlipe ande on.
Habe delahi, save andar o tschoripe iste kerde ule, sar o peke balitschane dschomri vaj o portscha, save le avrendar na lim vaj bejg tschidim ule. O joginipe le Romenge fabitim sina, te o borso le marhendar ande perlahi. Afka o borso upre mindenfelitike receptscha kerdo taj hado ulo.
Le erschti Romani kongresiha ando bersch 1971 tel pisim ulo, hot Roma o oficijeli anav la flogoskera grupnatar te ol. Kekaj oda kedo ulo hi le flogoskere grupnengere dschenen meg but kejmpfinipe le but klischejenca. Adala sterijotiptscha iste andar o schere le dschenendar ari tradim on, phenel o Gärtner-Horvath.
But artikeltscha le becajchninipeha „Zigeuner“ andi neksti cajt andar o boti taj bare boti taj upre o habeskere kartscha le mojakerendar na buter dela. O Gärtner-Horvath dschanel, hot ada jirinipe jek tikni joma la butjatar gejng rasismus taj diskriminacija hi. Ov ande pro vakeripe te la europtike poltikerendar mangel, kaj o manuschengere tschatschiptscha ande te likerde te on.
Te o avro anav le habendar latsche vaj na latsche esbe lim ol, sako söber iste peske gondi kerel. Ham te jeke jekoschne manuscheske use schaj pomoschim ol, na buter diskrimirim te ol, jek barikanipe le manuschipeske taj jek tikno jerinipe ando kejmpfinipe gejng o rasismus taj diskrimiancija hi.