On demand „Roma sam“ | 3ti august 2020
Andi rat usar 2to upro 3ti august 1944, 2897 Roma ando gasiskere khera le logeristar Auschwitz-Birkenau, murdarde murdarde ule. Erscht 2015 ada di le EU-jakere parlamentostar ojs internacijonali gondolipeskero di, aun prindschardo ulo.
I erschti Romni, savi ada upre sikatscha, hot te o Roma taj o Sinti uso opfertscha le nacijonalsocijalismusitar genen, sina i kinstlerkija, molerkija taj aktivistkija Ceija Stojka. Oj o logertscha prik dschivtscha taj pri historija 1988 andi kenva „Wir leben im Verborgenen: Aufzeichnungen einer Romni zwischen den Welten“, tel pisintscha. 2014, jek bersch paloda oj muli, o Ceija-Stojka-than ando betschitiko becirk Neubau, pal late akardo ulo.
I Gilda Horvath, organisatorkija le gondolipeskere mulatintschagostar ando 2to august taj i Irina Spataru, aktivistkija, la Ceija prindscharde taj upre late pal gondolinen. So duj, duach o virkinipe adala Romnatar, use lengero adiveseskero keripe, ledschim ule.
„O gondolipe ada bersch igen barikano hi“, jek arphenipe, savo maschkar o Roma mindig buteder te schunel hi. Jek rukinipe andi rechti rik andi cili Europa esbe te lel hi taj butvar i situacija le Romendar ando ostitike paschlime vilagi, igen bibastali hi.
Ham te andi Austrija i diskriminacija, o teldikipe taj o argranicalipe meg dur andar o sako diveseskero dschivpe la flogoskera grupnadar meg bejg nan. I Manuela Horvath, schero le Romengere pastoralistar, ande pro vakeripe aktujeli koji upre sikal. Afka sar o hosinipeskero-videjo le schtacke FPÖ-jakere dujte klubiskere scherostar Stefan Hermann. O probalinel, terne dschenenca, gejng o rasismus angle te dschal.
O moto le adi berscheskere gondolipeskere mulatintschagostar uso internacijonali Romengero taj Sintijengero holocaustiskero gondolipeskero di butscholahi: Khetan te gondolinel. Khetan sorale sam. Afka te prindscharde politikertscha, sar o bundakero presidento Alexander van der Bellen, videjoskere alava bitschatscha, pe la flogoskera grupnaha te solidarisirinel. Schukar keriptscha la politikatar, ham save tschatschikan na resen, phenel o aktivisto taj reporteri Samuel Mago taj mangle alava le politikerenge bitschal. Ov ande pro vakeripe o barikanipe jeke centrali gondolipeskere thanestar Betschiste angle asdija, kaj le opferenge patijardo gondolim schaj ol.
Ando gondolipe upri aktivistkija Ceija Stojka taj le tschatschikane kojaske le Romengere micinipestar „Dikh He Na Bister – Schau und Vergiss nicht!“ patschano te atschol, i Nuna Stojka, bori la Ceija Stojkatar, poesiji adala na pobisterda Romengera literatinkijatar, gentscha.
Organisirim ulo o gondolipeskero mulatintschago le farajnistar Lovara Roma Austrija.