Workshop „Roma Jugend Empowerment“
ORF
ORF
ROMA SAM

Workshop „Terne Romengero soralipe“

Lejcti tscheterteko ando Palais Porcia Betschiste o triti workshop usi tema „Terne Romengero soralipe“ sina. Ando dschijakana duj workshops vaschoda gelo, i buti le Romengere farajnendar, butvar i buti le terne Romenca, te prindscharel te siklol taj te integririnel.

On demand | Roma sam | 20.7.2020

Martin Horvath
ORF
Martin Horvath

O dschene le nacijonali Romengere kontaktoskere thanestar le bundakere kancleriskere birovtschagostar flogoskere grupnakere fatretertschen taj aktivistschen akartscha, kaj khetan jek strategija uso pomoschago le terne Romenge te diskutirinen taj jeke arparujipeske maschkar austritike taj nimtschke organisaciji te pomoschinen.

Martin Horvath, andar o farajn Hango Roma taj o Emmerich Gärtner-Horvath, anglebeschaschi le flogoskere grupnakere bajrotistar le Romendar, uso erschti duj workshops use sina taj pedar pumare esbe liptscha andar i Germanija phukan, save on ojs positivi diken.

But terne Romenge/Romnijenge meg mindig jeke stigmatisirinipeha khetan phandlo hi, use pro telschtaminipe te terdschol. Barikano hi, le terne manuschen upre oda otscha te vodinel, so butschol, Rom/Romni te ol, afka o Emmerich Gärtner-Horvath.

Emmerich Gärtner-Horvath
ORF
Emmerich Gärtner-Horvath

But terne Roma/Romnja meg mindig diskriminicajatar resle hi, te vaschoda gelo, pumare telschtaminipeha ando pradipe um te dschal. Vaschoda iste meg poar jomi bescharde on, le ternen usi ajgeni organisacija (sar uso keripe farajnendar taj prik bescharipe projektendar) te vodinel.

Manuela Horvath, o schero la Romengera pastoralatar andi diöcesa Tikni Martona, butvar ternenca khetan butschalinel taj jek barikanipe ando latscho umgejipe lenca dikel. Lengere problemenge iste tut jek prado kan ol taj tu iste tuke odole kojenge aun les, afka i Manuela Horvath.

Manuela Horvath
ORF
Manuela Horvath

Diana Dworzack but andi katolischi khangeri taj ando Romano Centro kerel taj te odoj butvar le ternenca taj lengere donde bescharipeha ojs Rom/Romni te kerel hi la. But na kaman use pumaro telschtaminipe te terdschol, kaj le dar anglo argranicalipe taj angli diskriminacija hi. Kekaj ando adiveseskero khetanipe o ajgeni sikajipe jek barikani tema hi, but terne na trauninen pumen, pumare flogoskere grupnakere usekerinipeha um te dschal. Pra butjaha kamla i Diana Dworzack avre terne manuschenge jek idol te ol taj buteder upre te dschangarel kamla, kaj la akceptancake taj le pradipeske ande te terdschon.

Diana Dworzack
ORF
Diana Dworzack

Jek gondo, savo ando erschti duj workshops entviklim ulo taj akan ando triti konkretisirim ulo, hi o prik bescharipe jeke Romengere farajnistar le ternenge. Adaj o terne pumare aktivi problemtscha ande schaj anahi, save len dschuminen. Andi glajchi cajt te o ajgeni gondo taj o upre tretinipe ojs dscheno jeka flogoskera grupnatar ando pradipe, soraleder ovlahi. Ada ham jek proceso hi, savo siklim iste ol: farajniskero vodinipe, upre tretinipe, butschalinipe ando nec, adala sa barikane falati hi – adaj flogoskere fatretertscha, save ada imar dur keren taj ar pumen prindscharen, andi funkcijona ojs berotertscha pasche te terdschon. Ada o cile phenen. So konkreti adale prik bescharipeske pekal, ande duj grupn diskutirim ulo.

Roma-Inklusion auf EP Tagesordnung

Rekord bei Rassismus-Meldungen