Roma sam | 18to maj 2020
21:50 orenge | Radijo Burgenland
Live
16to maj 1944 | Di le gejng terdschojipestar
O 16to maj jek barikano datum le Romenge taj Sintijenge andi Germanija hi. 1940 but eseri flogoskere grupnakere dschene andar Köln ande logertscha ledschim ule. O datum, 16to maj 1944, te oda di sikal, savo ojs di le gejng terdschojipestar andi historija ande gelo.
Uso gondolipe upri deportacija taj upro gejng terdschojipe le Romnijendar taj Sintizendar le projektostar „RomBuK: Sikadipe taj kultura“ le farajnistar „Rom e.V. Köln“ jek mulatintschagoskero redo organisirim ulo.
Betschitiki reporterkija Horvath moderirinel
Paraschtujate, ando 15to maj 2020, o kesdipeskero mulatintschago jeka online diskusijaha usi tema gejng terdschojipe la Ismeta Stojkovićaha, le Alexander Diepoldiha taj la Gordana Heroldaha sina.
Pal jek harno and vodinipe la Lisa Willneckeratar andar Rom e.V. uso projekto „RomBuK: Sikadipe taj kultura“ i betschitiki reporterkija taj aktivistkija Gilda-Nancy Horvath i moderacijona kertscha.
Gejng terdschojipe sor andar i historija uschtidel
O Alexander Diepold, botakero schero la schtiftungatar „Hildegard-Lagrenne“, phukal pedar o talalinipe jeke prik dschivdeha, savo ando 16to maj 1944 uso gejng terdschojipe ande Auschwitz-Birkenau use sina. Ada historischi terdschijipe leske i basis sina uso faglajchinipe le adiveseskere gejng terdschojipeha.
I Gordana Herold, keraschkija taj schero la inicijativatar „Romane Romnja“, le arphenipenge le Alexander Diepoldistar aun pe phandel. Oj phenel, hot o gejng terdschojipe vaj pe gejng valaso te terdscharel, jek sikadipe hi, politischi siklipe taj te jek emancipatorischi terdschojipe mangel. Andaro o terdschijiptscha taj dschaniptscha andar i aguni cajt, sar andar o gejng terdschojipe le and tschapime dschenendar ando logeri 2 ande Auschwitz-Birkenau, schaj amen koji la adivesakera cajtake, prik las.
Politischi sikadipe o gondo uso gejng terdschojipe soraleder kerel
I Ismeta Stojković andar Rom e.V., savi sorale pe andi sikadipeskeri buti aun lel, upre jek rik o na dschanipe pedar o terdschijiptscha le tschulipestar ando nacijengero rajipe upre sikal. Upri avri rik le dschenenge te o gondo pedar lengeri ajgeni historija falinel. Akan odola koji ando andrutno le tschulipestar aun te bescharel hi.
I Gordana Herold o koja le sikadipestar konkretisirintscha taj o barikanipe la politischi participacijonatar angle asdija. Ham adaj na vaschoda te dschal, tschak la ajgeni grupnake adaj te ol, ham te sikado te ol, hot le cile socijali taj virtschoftlichi relvanti temenge, kompetenca del.
Polgarengero micinipe uso politischi irinipe
O Alexander Diepold te o than le polgarengere micinipendar upre sikatscha, save imar jek aktivi irinipe ando gondo le politischi elitendar ojs keripeskere ledschaschtscha ande.
Kaj i buti ando andrutno, hat jek gejng terdschojipe te provocirinel, duach o trauma taj i khetan phandli dar la dajengera- taj dadengera- vaj la babengere- taj papujengera generacijatar le holocaustistar upre likerdi ol, igen latscho te hajol hi, phentscha o Alexander Diepold la „Hildegard-Lagrenne-schtiftungatar“. Kaj ada avrija te ol, meg generacijontscha pekamle hi.
O online-mulatintschagoskero redo, tschetertekon, ando 21to maj, jeka teateriskera performancaha kisetim ol.
Rom e.V. Köln | Keraschi la participacijonatar
O Rom e.V. Köln jek harno anav la organisacijatar uso hajojipe le Romendar taj Sintijendar taj le avre dschenendar, save na usi flogoskeri grupn kerinen, hi. Sajt o 1980te berscha i organisacija jeke politischi taj khetanipeskere use kerinipeske le Romendar taj Sitijendar bara soraha ande pe bescharel.
Kaj gejng o struktureli taj o institucijoneli rasismus kejmpfim schaj ol, o farajn Rom e.V. o projekto „RomBuK: Sikadipe taj kultura“ kertscha. Sikadipeskere kojenca, sar workshops, kultureli mulatintschage, arsiklipenca, kamla „RomBuK“ le pradipe, barikan le multiplikatrotschen taj le ternen, le antiromajistischi kipenge taj praktikenge te sensibilisirinel taj afka o schajipe jeka kritischi refleksijonake te del.