Roma sam

Eberhardt Riegler | Pomoschago le Romenge ande Valchid, Rumenija

Sajt 30 berscha vodinel o Eberhardt Riegler i organisacija „Rumänienhilfe Schwechat“. Duach o pomoschago le rschajengere gemajndendar Mannswörth, Schwadorf taj Schwechat, sar te meg avre mindenfelitike inicijativtschendar, schaj imar but berscha manuschenge andi Rumenija, rontschenca, habeha, pajneha taj trabenca pomoschim ol.

On demand | Roma sam | 19.8.2019

O Riegler odoj sina te pomoschinel. Jek baro projekto prik beschardo ulo, savo upro duripe taj korkoreskero pomoschago le manuschenge ar butschalim ulo. O Eberhardt Riegler, savo raschaj andi raschajeskeri gemajndi Mannswörth hi, phukal pedar o pomoschagoskero kesdipe andi Rumenija taj sar pe jek Romengero pomoschago entviklintscha.

Feder dschivipe le Romenge

O rasismus taj i diskriminacija andi Rumenija utscheder hi sar ando vestitiki vilagi. Ando rumenitiko gav Valchid dschin valami 600 manuscha, 90% lendar Roma hi. O lek buteder lendar ando tschoripe dschin taj tschule loj le schtotistar uschtiden – jek bibastali situacija le Romendar andi Rumenija. O Eberhardt Riegler kamla ada te irinel, kaj le Romen feder perspektiva te ol, but lendar o schajipe na uschtiden, kaj on Roma hi, phenel o Riegler usi europitiki situacija le Romendar.

Pajtaschi Rudolf Sarközi

Imar angloda kada le Romengere pomoschagoha kesdintscha sina le baro pajtaschago le Rudolf Sarköziha andar o Kulturakero farajn le Austritike Romendar. Leha ov meg mersch adi khetan butschalinlahi, kaj pe valaso te irinel, phenel o Riegler. I khetani historija le dujendar imar ham dur angloda kesdintscha.

Andi Austrija o tschore Roma ando socijalakero sistem upre astarde on – andi Rumenija ada na del. Terne Romen nan o schajipe buti te lakel taj sistematisch ando butjakero foro argranicalim on.

„After School Programm“

Jek projekto, savo terne Romenge pomoschinel taj lenge o schajipe del use jek feder sikadipeskero drom, hi o „After School Programm“ le tschavenge 6 dschi 15 berscha. Le tschaven adaj o schajipe hi pali ischkola jek siklipeskero pomoschago pali ischkola kher te rodel, kaj lenge pomoschim ol taj te habe uschtiden. I arti joma hi jeke projektiha te kesdinel, kaj o terne Roma, savi i ischkola kisetinde o schajipe dim te ol jek butjakero sikadipe te kerel. Ando kesdipe duj beruftscha te del, save paloda arbulharde te on.

Poar projektscha andi Rumenija del, o probalinipe le Romenge te pomoschinel, adala ham tschak harne taj na sakotan naschen. Ada iste andi cili EU naschlahi, jek EU-akero pomoschago iste arbutschalim ovlahi, phenel o Riegler, tena akor i stuacija bibastaleder ovla.