Eine Zeitreise für Kinder durch die Geschichte des Burgenlandes
HC
HC
Roma sam

Angle beschto Gärtner-Horvath | Sikadipe ande Romanes, buteder loj, buteder than ando mediji

„Cajt cu cajt ande Burgenland" o anav jeka kenvatar le tschavenge, kaj o arodipe la historijatar le thanestar te lakel hi. Aja kenva pasche o burgenlanditike tschibtscha nimtschko, horvacko, ungriko te andi Romani tschib ari ali.

I Susanne Horvath pedar o mangiptscha la flogoskera grupnatar le Romendar taj Sintijendar vascho nacijonalrotiskero völinipe ando 29. septemberi 2019 le anglebesctoha le flogoskere grupnengere bajrotistar Emmerich Gärtner-Horvath vakertscha.

Eine Zeitreise für Kinder durch die Geschichte des Burgenlandes
HC

Romani sikadipe te etablirinel

„O gondo imar dur adaj hi, kaj andi koperacija la PH Burgenlandiha asaj projekto kerdo te ol. Khetanbutschalinipe le burgenlanditike horvackenca taj ungrigenca imar but berscha del. Ada bersch andi flogoskeri ischkola Erbate papal Romani sikadipe dela. Vaschoda kenvi taj genipeskeri kenvi pekamle on. Te pekamlo ol, kaj amari tschib sar o avre flogoskere grupnengere tschibtscha o glacjchi vertiskero terdschavipe te uschtidel. Andi cukunft buteder sikadipeskere materijaltscha andi forma kenvendar aridim iste on“, phenel o anglebeschto Gärtner-Horvath.

I motivacija le cukunftigi meschterendar iste hi, kai i Romani tschib ando vakeripe taj pisinipe iste siklon, sar te i historija le Romendar sar la flogoskera grupnaha te identificirinel, phenel o Gärtner-Horvath. Kekaj dschi akan o Burgenland Romani, i dajakeri tschib le Romendar, ojs pharipeskero punkto le meschterengere schtudijumistar upri PH Burgenland na aunbitim ol.

„Latscho ovlahi, te buteder aun mejdiiniptscha upri PH Burgenland delahi“, phenel ov use, duj butjaschtscha andar o ORF andar i flogoskeri grupnengeri redakcija o upre lipeskere prüfiniptscha kerde, kaj o Burgenland Romani ojs pharipeskero punkto te schtudirinel kamna. Pantsch aun mejdinipenca schaj o Burgenland Romani ojs „Hochschullehrgang“ tel likerdo ol.

Romengero ladipe Cejiste

Roma Wallfahrt Mariazell 2018
Anna Maria Scherfler
Romengero ladipe Cejiste 2018

Kurke, 11. august 2019 o 24. var po tradicijoneli ladiipe Cejiste tel likerdo ol. 10.00 orenge kesdipe la mischatar. Maschkar o nacijonalsocijalistischi rajipe o ladipe Cejiste la flogoskera grupnake le Romendar fabitim sina. Ando august 1996 o ladipe Cejiste le Romendar papal upre lim ulo.

O sako berscheskero ladipe Cejiste i Manuela Horvath andar i Roma Pastoral le beschipeha Erba organisirinel. Ando flogoskero grupnengero bajrot pedar vakerdo ulo, hot o ladipe Cejiste te ada bersch tel likerdo ol. O Kulturakero farajn le Austritike Romendar Betsch, sar o avre Roma organisaciji pumaro pomoschago use keren, phenel o bajrotiskero anglebeschto Emmerich Gärtner-Horvath.

La regirungartar savi avla manglo ol

Kekaj saj partaj ovla vaj save khetan dschan, jek arbescharipe, taj ar mangipe ovla, kaj o aunpaschlariptscha le flogoskere grupnendar andi Austrija aun lim te on. Sar ando medijaklero koja odoj buteder iste kerdo ol. Tschak andi televisia o schtartschibtschengero magacin le ORF-istar „Servus, Szia, Zdravo, Del tuha“ del, phenel o Gärtner-Horvath.

Adaj ham use te phenel hi, hot o ORF „Servus, Szia, Zdravo, Del tuha“ erscht ando lejcti berscha le pharipeskere punktoha le Romendar taj Sintijendar paschlartscha.

„Me mange kivaninav, kaj la flogoskera grupn jek ajgeni sendung te ol, mint dosta te phukal amen hi. I buti la flogoskera grupnatar mindig buteder ol, taj o loj, save o berscha dur uschtidas meg mindig jek hi. Odola loj iste upre asdim on", phenel o Emmerich Gärtner-Horvath ando ar le vakeripestar.