O anglebeschto Gärtner-Horvath o „Rechtsdruck“ taj i asimilacija utscheder ol
Serdar Erdost
O Emmerich Gärtner Horvath | Lackenbach 2018
On demand | Roma sam | 25.3.2019
O Emmerich Gärtner Horvath ando kesdipe le mercistar 2017 palo meripe le Rudolf Sarközistar i funkcijona le anglebeschtoske le flogoskere grupnengere bajrotistar le Romenge taj Sintijenge prik lija. O sudburgenlanditiko te o schero le farajn Roma-Servicejistar hi. Amen le vascho internacijonali Romengero di savo ando 8. april mulatim ol uso aktujeli temtscha phutschlam.
Sajt le prikdipeske but beschiptscha ando bundakero birovtschago dija, but temenca mindenfelitike kojenca donde beschardo pe ulo, phenel o Emmerich Gärtner-Horvath. Barikano hi phenel o anglebeschto, kaj projektscha sar i „Lernbetreuung“ ando Burgenland taj Betschiste le Roma familijenge kerde ol. Adala projektscha ando sikadipeskeri koja latscho virkinipe la cukunftake ovla. Barikani buti hi sar o gondolipeskere thanengeri buti taj upre butschalinipe la historijatar. Ada upre butschalinipe i diskriminacija taj o rasismus pal dschuminel, phenel o Emmerich Gärtner-Horvath.
ORF
Gondolipeskero mulatintschago „Ceija Stojka Platz“ Betschiste 2018
Jennifer Papai
Gondolipeskero sentelinipe Batschibate 2018
Serdar Erdost
Telutscharipe gondolipeskere tablinatar ande Floridsdorf 2018
O baro problemo meg mindig andi Austrija o asimilacijakero dschumipe hi. O dschivipe ando bare fori feder schajipe le dschivipeske taj butjake del. Baro problemo hi, kaj i Romani tschib taj i kultura ando garudo pobisterdi ol taj afka naschadi dschal. Te o „Rechtspopulismus“ andi Austrija taj Europa mindig soraleder ol. Upre ada iste latscho diklo ol, phenel o Gärtner-Horvath.
Uso talalinipe ando 6. april uso internacijonali Romengero di uscharel peske o bajrotiskero anglebeschto jek arparujipe la burgenlanditika Romana tschibtschatar le Dieter Halwachsistar (UNI Gereci), Mozes Heinschink taj le avre organisacijendar, save pumen la tschibtschaha Romanes donde bescharen.
BAKIP
(balutnon) Emmerich Gärtner Horvath 2015
I pedagogischi utschi ischkola andi Tikni Martona kamla jek „Lehramt“ le pharipeskere punktojiha „Burgenland Romani“ te phral.
Pantsch aunmeldinipenca schaj kesdim ol. Duj ORF-iskere butjaschtscha andar i flogoskeri grupnengeri redakcija, na Roma, pumen aunmeldinde. Ada latscho hi taj kamlo ol, kaj na tschak Roma pumen use ada „Lehramt“ aun te meldinen le cilenge o vudar prado hi, phenel o Gärtner-Horvath.
Samuel Mago
I Marika Schmiedt | Kunstakeri akcijona, Wiener Mariahilfer Straße „Sprache kommt vor der Tat“ 2017
Ando mediji pedar i situacija le Romendar butvar phukan, ham but negativi gondoha. O Roma save gudolinen, vaj agresiv hi, jek simboliskero kipo le medijenge hi.
„Te le Romen o schajipe ovlahi pumari kultura te dschil taj na vaschoda tel dschumim te ol, gondolinav me, hot o Roma akor use pumari identiteta terdschonahi. Taj adale dromeske iste butschalim ol. Ada kivaninav mange andi cukunft“, phenel o anglebeschto Gärtner-Horvath.