„Dikh he na bister! Dik taj na pobister!“

Ando 2. august palgondolim ulo telal o anav „Dikh he na bister! Dik taj na pobister!“ upro Ceija Stojka-Platz Betschiste upro Roma taj Sinti, save ando nacijonalsocijalismus murdarde ule.

On demand | Roma sam | 6.8.2018 |

Andi rat phendo ol „Zigeunernacht“ andar o 2. upro 3. august 1944 2.897 Roma ando Auschwitz-Birkenau murdarde ule. Epasch milijona Roma taj Sintijenge gondolim ol, save le nacijendar murdarde ule. Imar o schtartovar upro Ceija Stojka Platz Betschiste lenge gondolim ol. I organisatorkija le Romano Centrojistar
i Irina Spartaru taj i Mariana Nica pedar o palutnipe le mulatintschagostar phukan.

„Dikh he na bister! Dik taj na pobister!“

Ada upre vrischdschantschago dschal odole Romenge taj gadschenge. O terne oda keripe schoha na te pobisterel troman, akan upre tumende paschlol, ada upre te butschalinel, kaj ada schoha buter te ol, phenen o keraschtscha adale mulatintschagostar.

Andar o 29.7 dschi 2.8. jek gondolipeskero ladipe Krakauiste sina. But terne andar i cili Europa adale akaripeske le Roma genocidiske palal gele. On ada bibastalo than kher rodine, kaj atschi dschene ando logeri Auschwitz Birkenau pumaro ileto naschade.

I Ceija Stojka, savi trin logertscha prik dschivdscha, but berscha vascho pobisteripe kejmpfinlahi. Pra literaturaha, ham te lakere kipenca, le cile dschenenge upre aja bibastali cajt upre sikavlahi, hot te o Roma opfertscha le nacijonalsocijalismusistar sina. Pal lakero mulipe lakeri bori i Nuna Stojka lakero erbe bajder kerel. Ande lakero vakeripe phenel oj saj barikano aja upre butschalinipeskeri buti hi.

2015 o genocid upro Roma ando dujti haburi le EU-parlamentistar oficijeli aunprindschardo ulo. O Roma dugi cajt andar o kolektivi gondo le gadschendar ar dschumim sina, gondolipeskere mulatintschagi sar adala hi, save la flogoskera grupn loke papal ando focus le pradipestar anel.

O vakeriptscha odoj i Katharina Janoska kertscha. Ando arto ardipe „Roma sam“ pedar o socijali ande bescharipe la ungrika Romana bandatar Kalyi Jag taj lengere sikadipeskere projektschendar andar o Ungriko phukado ol.