Devete volitve v Evropski parlament
Začetek volitev v četrtek v Veliki Britaniji
Velika Britanija bi morala unijo zapustiti že 29. marca, a je bil brexit preložen najprej na 12. april in nato na konec oktobra. Zaradi tega bodo morali tudi Britanci znova voliti evropske poslance. Volitve na Otoku bodo že v četrtek, izidi pa ne bodo znani do nedelje zvečer. V četrtek bodo volili tudi Nizozemci, kjer bodo po zaprtju volišč okoli 22. ure objavili izide vzporednih volitev. Volitve evropskih poslancev potekajo v skladu z nacionalnimi zakonodajami članic EU, od tod različni dnevi glasovanja, pa tudi razlike glede volilne pravice. V večini držav jo državljani dobijo, ko dopolnijo 18 let, a mladi Grki lahko volijo že pri sedemnajstih, Avstrijci in Maltežani pa celo v starosti 16 let. V nekaterih državah, recimo v Belgiji, je volilna udeležba obvezna.
V petek bodo na volišča odšli Irci in Čehi, kjer se bo glasovanje nadaljevalo še v soboto dopoldne. V soboto bodo volili še na Malti, na Slovaškem in v Latviji ter na francoskih čezmorskih ozemljih. Drugod bodo volitve v nedeljo, v večini večjih članic bodo takoj po zaprtju volišč objavili izide vzporednih volitev, ob 23. uri, ko se zaprejo volišča v zadnji državi, Italiji, pa bodo znani prvi neuradni izidi. V Evropskem parlamentu bodo prvo napoved sestave parlamenta za prihodnji petletni mandat, narejeno pa podlagi izidov vzporednih volitev in volilnih napovedi, objavili v nedeljo okoli 20.15, bolj zanesljivo pa bo sestava parlamenta v mandatu 2019-2024 znana nekaj po 23. uri.
Največ podpore naj bi spet dobila EPP
Glede na ankete bo imela tudi v novem mandatu največ poslanskih sedežev Evropska ljudska stranka (EPP), sledijo socialdemokrati, vendar stranki, ki sta doslej v Evropskem parlamentu tvorili koalicijo, skupaj naj ne bi več imeli absolutne večine. Socialdemokrati pred volitvami vse pogosteje omenjajo možnost oblikovanja koalicije z drugimi strankami, v prvi vrsti zelenimi in levico ter tudi liberalci, ki jim ankete napovedujejo tretje mesto.
Nizka volilna udeležba v preteklosti
Volilna udeležba na evropskih volitvah je običajno nižja kot na nacionalnih ter od prvih volitev leta 1979 stalno pada. Leta 1979 je na ravni EU znašala 62 odstotkov, pred petimi leti pa le še dobrih 42 odstotkov. Najnižja je v državah, ki so se uniji pridružile v zadnjem širitvenem valu, tudi pod 20 odstotkov. V Sloveniji je na zadnjih volitvah leta 2014 na volišča prišlo dobrih 24 odstotkov upravičencev.