Nazorna predstavitev pomena čebel

Dijakinje in dijaki Slovenske gimnazije in Dvojezične trgovske akademije v Celovcu so pred bližajočim se svetovnim dnevom čebel izvedeli na posebni prireditvi mnogo o pomenu čebel. Med drugim je navzoče v četrtek pozdravil tudi podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Aleš Rodman.

Mnogo prireditev pred svetovnim dnevom čebel

Bliža se svetovni dan čebel 20. maj, s tem pa se gostijo tudi prireditve in razni dogodki, ki naj bi ozaveščali ljudi o pomenu čebel za človeka in za življenje na našem planetu.

Čebelarska zveza v Sloveniji ima glavne zasluga, da so Združeni narodi lani razglasili rojstni dan pionirja sodobnega čebelarstva Antona Janše. 20. maj. za svetovni dan čebel in se tudi na ta način opozori na to, da so čebele ogrožene, kar je po mnenju predsednika Čebelarske zveze Slovenije Boštjana Noča med drugim posledica spremembe podnebja in uporabe pesticidov. Kriv da je predvsem človek, je Noč med drugim ugotovil za Slovenski spored ORF in pojasnil, da pa ni namen, „da praznujemo, ampak da osveščamo javnost, zakaj so čebele pomembne.“

Posebno darilo gosta iz Slovenije

Tematika je bila tudi v žarišču prireditve v avli Slovenske gimnazije oziroma Dvojezične trgovske akademije v Celovcu. Tja je vabil generalni konzulat RS skupaj s Krščansko kulturno zvezo in Slovenskim narodopisnim inštitutom „Urban Jarnik“. Prireditve se je udeležil tudi podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Aleš Rodman, ki je slovenskim čebelarjem na Koroškem prinesel darilo – slovenski čebelnjak, ki ga bodo še letos postavili v Šentpetru pri Šentjakobu.

Ljubiteljski čebelar Janko Pečnik je dijakinjam in dijakom predstavil izzive čebelarstva na Koroškem in dediščino, ki jo je čebelarjem na Koroškem zapustil duhovnik in čebelar Janez Sumper - priročnik „Slovenski bučelarček“ iz leta 1871 in takoimenovani skočidolski panj.

„Čebelnjak bo lahko povezovalni člen“

Na Koroškem je okrog 250 do 300 slovensko govorečih čebelarjev, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s čebelami. Večinoma so vključeni v različna čebelarska društva na južnem Koroškem. Niso pa povezani pod skupno oraganizatorično streho. Prav „Slovenski čebelnjak“ v Šentpetru pri Šentjakobu bi lahko postal središče slovenskih čebelarjev na Koroškem, kjer bi se lahko strokovno usposabljali tudi v slovenskem jeziku, je dejal Pečnik.

Čertov predstavil tehnično novost

Ne gre le za ohranjanje starega, temveč tudi za nadgradnjo znanja, je ob tej priložnosti ugotovil Tadej Čertov iz Sel, ki je nakazal inovacije na področju čebelarstva danes. Že pred nekaj časa je razvil poseben senzor, ki v panju meri med drugim temperaturo in težo satnikov. ter podatke pošlje na mobilni telefon čebelarja.

„Tudi čebele zanamovale našo kulturo“

Tajnica in urednica pri založbi Slovenska matica, Ignacija Fridl Jarc, pa je približala vlogo čebele v kulturi nasploh in še posebej v slovenski. V monografiji „Čebela na cvetu in v svetu“ avtorice Marije Stanonik pride do izraza, da skoraj ni pisatelja ali pisateljice v slovenski zgodovini, ki ne bi zapisal oziroma zapisala kaj o čebelah. Čebele pa so zanamovale tudi slovensko kulturo, človeka in njegovo razmišljanje, je dejala Ignacija Fridl Jarc.

Glej vest z dne 16.05.2019