Talalinipe Erbate | Dajakeri tschib soraleder ojs komunikacijonakero koja and te bescharel

Uso Internacijonali Romengero Di ando 8to april, imar suboton ando Pradimo Kher o sako berschengero talalinipe sina. Sar sako bersch, khetan ekspertinenca taj ekspertenca probalim ol, strategiji le upre likeripeske la Romengera kulutratar te lakel.

On demand | Roma sam | 8.4.2019

Ande ada bersch khetan le lingujistiha Dieter Halwachs, o kulturakero farajniskero schero andar o Artikel-VII, le ando Schtacko aun sidlime Pavel kherestar, Susanne Weitlaner, o keraschi la Roma bandatar Kalyi Jag, Gustav Varga andar o Ungriko taj o flogoskere bajrotiskere anglebeschte Emmerich Gärtner Horvath le Romenge taj Sintijenge, o Stanko Horvath le burgenlanditike Horvackenge taj o Josef Hollos le Ungrikenge, pedar o metodi gejng o tschibtschakero naschajipe, barikano diklo upri tschib Burgenland-Romani vaj Romanes, diskutirinde.

O keraschi Horst Horvath la Romengera Utscha Ischkolatar Burgenland phentscha, hot ando familiji iste valaso kerdo ol. O Romanes iste kher upre likerdo ol. O tschibtschakere kurstscha, save le ischkolendar kerde on, le Romendar tschak igen tschule esbe lim on. Taj vaschoda akan barikano hi, phenel o Horvath, i tschib Romani papal dschivdon te kerel taj upre la te likerel. Mint le tschibtschakere naschajipeha te jek identitetakero naschijipe del.

O Emmerich Gärtner Horvath, anglebeschto le flogoskere bajrotistar le Romendar taj Sintijendar taj schero le Erbakere Roma farajnistar Roma-Service, o schajipe le dschivdon keripestar le Romanesistar ojs sikadipeskero upre dipe dikel. Pedar strategiji le tschibtschakere upre likeripestar na tschak upro Internacijonali Romengero Di, diskutirim te ovlahi, phenel ov. Jek schajipe ando terne dikel, save pumen pedar o socijali mediji papal buteder la dajakera tschibtschake Romanes interesirinen.

O socijolingujisto Dieter Halwachs, saveskero pharipeskero gendo andi tschibtschakeri politik taj ando tschuliptscha paschlol, ande pro anglevakeripe barikane koji le revitalisirinipeske le mule gondolime tschibtschendar, sikal. O Maori ande Neuseeland, jek barikano projekto presentirinde. Pedar but berscha jek tschatschikano esbe lipe la ajgeni kulturatar taj le ajgeni tradicijendar dija, dschimeg odola use jek integrali falato le khetanipestar ule. Vaschoda te i tschib upre likerdi uli. Saj koji jeke revitalisirinipeske le Romanesistar pekamle hi, ov loke dikel taj phenel: Ando nucinipe la tschibtschatar. Le talalinipenge, save butvar tschak tejoretischi kojenca donde pumen bescharen, kritischi gejng terdschol.

O Gustav Varga, keraschi la ungrika Roma bandatar Kalyi Jag, ande pro anglevakeripe pedar o telschtaminipe la tschibtschatar Romanes taj pedar i historija le Romendar andi Europa vakerel. Andi Europa i tschib Romanes jek barikani tschib hi, vaschoda iste angloda uso avre mansucha andi Europa jek gondoskero irinipe schofim ol. I tschib te jek barikano instrumento hi, gejng i diskriminacija taj jeke feder khetanipeske. O dschanipe pedar i tschib le avrestar jek khetan phandlipeskero elemento hi, sar le i muschika vaj o dschijakere tekstscha sikan.