Burgenlanditiki Romani tschib | Droma ari andar o asimilacjijakero dschumipe

O upre likeripe la Romana tschibtschatar taj identitetakero faktor le burgenlanditike Romendar jek duk la austritika flogoskera grupnatar atschol. I tschib le Romendar, o burgenlanditiko Roman, ojs vodschikano falato ando moderni sakodiveskero di.

On demand | Roma sam | 7.1.2019

Use aja tema o Emmerich Gärtner Horvath, anglebeschto le grupnengero bajrotistar le Romendar taj Sintijendar andi Austrija andi sendung Roma sam vakerel. Ov uso upre pisinipe la Romana tschibtschatar ando 1990iger berscha use sina.

Dschidokle o betschitike flogoskere grupn pumen imar dur jeke ajgeni tschulipengere tschatschipeha Betschiste sorale keren, kejmpfinen o avre bundakere thana vascho prik bescharipe andi praksis, phenel o anglebeschto Gärtner-Horvath:

„O tschatschipe del, amen ham nan meschtertscha, taj o palal phutschjipe iste bareder ovlahi. Sar akan naschel, igen pharo hi te phutschel ko kamla vaj na te na meschtertscha use del. Ada akan afka hi, sar te sumi tajhahi nisaj piriha. Ada afka na dschal.“

Sajt 1994 o tschulipengero tschatschipe ando Burgenland o upre likeripe le flogoskere grupnengere tschibtschendar ojs pradimo vakeripe duach o ischkolakero sikajipe dim te ol. Ando autochtoni than del 23 duj tschibtschengere burgenland horvacko-nimtschke ischkoli taj duj ungrike-nimtschke. Le Romenge, i triti aunprindschardi grupn ando Burgenland, dschi adi o tschatschipe nisaj fruchtscha ledschija, phenel o Emmerich Gärtner-Horvath:

"O kivanipe mindig adaj sina, kaj o glajchi standard resto te ol sar uso avre tschibtscha. La Romana tschib igen soralo entviklinipe sina, ada iste phendo ol. Ando bersch 1995 i erschti kenva ari ali. O atentato na use tromal pobisterdo te ol. Amen te pal mariptscha sina. 1996 i Romani tschib ando tschulipengero ischkolakero tschatschipe upre lim ulo.

So ham pobistedo ulo, o meschtertscha hi, kaj meschtetscha ar siklipe te uschtiden taj siklipeskero materijal use. Akan afka hi, kaj o sikadipe telal „Unverbindliche Übungen" naschel, kaj amen meschtertscha nan, taj te i matura andi Romani tschib naschtig keres, nikas na del ko la schaj tuke tel lel, nisaj profesori, tschak le Dr. Halwachs taj Mozes Heinschink, save schaj phenen, hot i Romani tschib dschanen.“

Meschtertscha falinen ando burgenlanditiko Roman, Romanes. Kaj ada cil schaj resto ol, ando bersch 2007 i „Pädagogische Hochschule“ andi Tini Martona, i arsiklipeskeri aga le flogoskere- taj pflichtakere meschterenge ando flogoskere grupnengere tschibtscha pre vudara pratscha. I Sabine Weisz, direktorkija andar i „Pädagogischen Hochschule Burgenland“ phenel: "I Pädagogische Hochschule Burgenland 2007 kerdi uli, kaj meschtertscha ando Burgenland flogoskere tschibtscha andi horvacki, ungriki taj Romani tschib ar siklim te on. Amenge o tschatschipe le upre del te andi Romani tschib amare aunbitiniptscha te kerel, ham amen adaj ando tel vakeripe le „landeschulratiha" taj ministerijumiha san , jomi korkore na tromas te kerel. Use amende o lipe le lojendar use phenipe mindig dim iste ol. Ham amen mersch andi srastuni, te politischi use phenipe delahi, ande dschahahi taj laha ladahahi.“

Kekaj latschi koperacija le „Landeschulrat"iha andi Tikni Martona del dukal le anglebeschtoske Emmerich Gärtner-Horvath o falinipe le tschatschipestar ando sikadipe la Romana tschibtschatar. Ada odoleha khetan hejnginel, kaj nikas na del, savo andi Romani tschib o sikadipe schaj kerel. I ischkolakeri inspektorkija Karin Vukman-Artner phenel: "He, kivanipe hi, te andi pedagogischi utschi ischkola o cile meschtertscha te ando flogoskere grupnengere tschibtscha arsiklipe te uschtiden. Ada baro pomoschago ovlahi! Afka te o tschave o arsiklipe uschtidnahi.“

I direktorkija la pedagogischi utscha ischkolatar Sabine Weisz: „Amen amaro upre dipe ojs pedagogischi utschi ischkola na tschak ando arsiklipe le meschterendar dikas. ham te use o majnungakeri sikadipe jek falato use te kerel taj le flogoske famitlinipe te del, saj barikano oda hi ando duj tschibtscha upe te bartschol. Saj barikano le tschavenge hi i kultura pumare thanestar te hajol. Me gondolinav, hot amen adaj bari koja ando va hi, kesdim le elementar pedagoginkijendar, dschi use o maturakere ischkoli.“

Bojd jek generacija palo tel pisinipe leskera flogoskera grupnengera tschibtschatar schunel o anglebeschto Emmerich Gärtner-Horvath asaj barikane use terdschime alava usi sikadipeskeri situacija.

O fischgaroschi Franjo Schruiff, savo burgenditiko horvacko hi, upre sikal saj barikano o arsiklipe ando flogoskere grupnengere tschibtscha hi. Te vascho burgenlandititike Roma dschal, cidel ov jek bilanc pedar, savi jek entschajdinipeskeri rola odole manuschendae ando erschti redo la regirungatar adaj te ledschel hi: „Adaj o cile avre o erschti hi. So adaj le dschenenge aun kerdo ulo, odola murdarde ule. O cile familiji murdarde ule taj odola poar dschene save prik dschivde iste diken, kaj adaj niko te schunel taj te dschanel ko on hi. On hos na murdarde ule, kaj valaso kerde, on le buteder manuschendar murdarde ule taj ada papal latsche te ol, paschlol upro buteder manuscha valaso te kerel. Adaj na pekavas te diskutirinel.“

Pedar o asimilirungakero dschumipe la burgenlanditika Romana tschibtschatar te trucinel, i Yvonne Strujic-Erdost tumenge rescherschirintscha.