Identitetne opredelitve mladih

Izredno živahna je bila diskusija v knjižnem centru Haček na predstavitvi monografije „Identitetne opredelitve mladih v slovenskem zamejstvu“. Z izsledki znanstvene ustanove postavljajo temelje za bodoče odločitve, je poudarila slovenska državna sekretarka Aleksandra Pivec.

Izredno raznoliki ljudje, med njimi številni mladi, ki so sprejeli povabilo na 7. „Začinjeno mizo“ SGZmladine, ter Kluba slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK), predvsem pa iz najrazličnejših vzgojno-izobraževalnih in političnih organizacij, so se zbrali v sredo zvečer v knjižnem centru Haček v Celovcu. Raziskovalke Inštituta za narodnostna vprašanja (INV) v Ljubljani, Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) v Trstu in urednik monografije Milan Obid iz Slovenskega znanstvenega inštituta (SZI) v Celovcu so ponazorili pomen pričujoče monografije z naslovom „Identitetne opredelitve mladih v slovenskem zamejstvu“.

Znanstveni temelji za prihodnje odločitve

Za Slovenski narodopisni inštitut (SNI) Urban Jarnik je spregovorila Martina Piko-Rustia kot predstavnica četrte sodelujoče raziskovalne ustanove. Zadovoljen z odmevom na predstavitev je bil zgodovinar Valentin Sima, ki je spregovoril v imenu prirediteljev in podpornikov, ter vseh nositeljev projekta, iz katerega izhaja monografija. Izrazil je svoje zadovoljstvo, da Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu „izkazuje temu projektu in temu delu svoje zanimanje“. Prav državna sekretarka na uradu Aleksandra Pivec je v diskusiji poudarila, kako pomembno je takšno delo. Z njim znanstvene ustanove postavljajo temelje za bodoče odločitve, zato bodo na uradu takšne projekte tudi v prihodnje podpirali in izsledke upoštevali, je zagotovila slovenska državna sekretarka.

„Tak projekt, zastavljen pred nekaj leti, je eden redkih projektov in projekt, ki si ga ne samo raziskovalci, ampak tudi vsi pripadniki slovenskih zamejcev samo želijo“, je poudarila Sonja Novak-Lukanovič, direktorica INV. „Je prvi, edini in zadnji takšen projekt“, razpisala pa ga je Agencija za raziskovalno dejavnost RS. „Cilj je bil projekt na enaki metodološki osnovi, ki omogoči ugotoviti, kje so stvari, ki so enake, ki združujejo, kje so stvari, ki so različne“, je izhodišča začrtala Sonja Novak-Lukanovič.

Znanstvena svetnica Vera Kržišnik–Bukić, raziskovalka na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, je vodja projekta in urednica prve monografije „Splošni položaj mladih v slovenskem zamejstvu“, knjiga „Identitetne opredelitve mladih v slovenskem zamejstvu“, pod katero je kot urednik podpisan Milan Obid, je drugi publicistični temelj. V preostalih dveh monografijah, ki še sledita, pa bo podrobneje govora o različnih vidikih participacije in jezikovnega profila mladih v slovenskih zamejstvih v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem, je uvodni zapis končala Vera Kržišnik–Bukić.

Identitete mladih so sestavljene, karakterizacija pa je težavna, kakor je težavno govoriti o narodnosti v klasičnem pomenu, je na en vidik opozorila Zaira Vidau, zaposlena na Slovenskem raziskovalnem inštitutu (SLORI) v Trstu kot raziskovalka in vodja projektov.

Prav tabela, s katero je urednik Milan Obid predstavil izsledke ocen anketirancev glede pomembnosti nekaterih vrednot, so bile predmet živahne diskusije po predstavitvi - zlasti pri pojmu „večjezičnost“, ki bi ga diskutantki raje zamenjali za „dvojezičnost“. „Na lep prijeten način vsiljeno obdržati“ je ena od formulacij iz odgovorov in ponazarja, kar je Obid označil kot ključno spoznanje: občutek osebne soodgovornosti za narodnostni obstoj.

Že pri anketah za prvi dve knjigi je za Slovenski narodopisni inštitut (SNI) Urban Jarnik v Celovcu sodelovala etnologinja Martina Piko-Rustia. V monografijah, ki sta v pripravi, pa bo avtorica besedil.

Kritična do nekaterih izsledkov sta bila predsednik Enotne liste (EL) Gabriel Hribar in generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu Milan Predan. Hribar po izkušnjah v politiki ne zaznava tiste pripravljenosti mladih, o kateri govore izsledki, Predan pa drugače kot v rezultatih ankete ocenjuje pomen, ki ga pripisujejo anketiranci dogodkom pretekle in sodobne zgodovine.

Glej vest z dne 12.06.2018