Na občnem zboru o bogati dejavnosti
Društvo deluje od leta 1994
Pravila za ustanovitev Slovenskega narodopisnega inštituta (SNI) Urban Jarnik je Krščanska kulturna zveza (KKZ) sprejela marca leta 1992 in ustanovila inštitut. Dve leti je deloval kot posebna organizacijska enota pri Krščanski kulturni zvezi. Maja 1994 je bilo ustanovljeno Narodopisno društvo Urban Jarnik, ki je odslej pravni nositelj Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik. Zadnji občni zbor je bil v sredo, 30. maja.
Dejavnosti, o katerih je na zadnjem občnem zboru Narodopisnega društva Urban Jarnik poročala etnologinja Martina Piko-Rustia, potekajo na več ravneh. Med prioritetnimi dejavnostmi SNI Urban Jarnik v preteklem obdobju je omenila raziskovalne projekte in publikacije, jezikovne iniciative in delovno prakso za mlade.
orf
Nužej Tolmaier
„Nosili smo veliko breme“
Evropske čezmejne projekte (OP SI-AT 2007–2013) je inštitut v letu 2015 zaključil. Kakor je poročal predsednik Narodopisnega društva Urban Jarnik Nužej Tolmaier, je SNI Urban Jarnik uspešno izvedel dva čezmejna projekta kot projektni partner in en čezmejni projekt kot zunanji izvajalec.
Drugostopenjske kontrole s strani Urada zveznega kanclerja na Dunaju so se uradno zaključile šele v letu 2016 z obvestilom, da niso odkrili ničesar zgrešenega, je dodal Tolmaier. Narodopisno društvo skrbi za pogoje za delovanje inštituta in za financiranje dejavnosti, zato se je zahvalil vsem, ki finančno podpirajo in omogočajo delovanje. V največji meri Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, v Avstriji Urad zveznega kanclerja in Zvezno ministrstvo za izobraževanje.
Dežela prvič povišala podporo
V zadnjem letu in letos pa je Koroška deželna vlada prvič povišala podpore za dejavnosti z ugotovitvijo, da je delo inštituta za Koroško pomembno. Predsednik Narodopisnega društva Nužej Tolmaier je med drugim poudaril, da se inštitut Urban Jarnik v zadnjih letih vse bolj vključuje v strokovne gremije na deželni in državni ravni. Omenil pa je tudi izvedenska mnenja, kot je tisto, katero je v letu 2015 pripravila Martina Piko-Rustia za koroško deželno vlado o Ciril-Metodovih kresovanjih.
Pogled v kulturno dediščino Kostanj in okolice odstira katalog etnološke muzejske zbirke Kostanje. Lani je etnološki muzej na Kostanjah praznoval 15-letnico obstoja, je dodal Tolmaier.
orf
Glede na obseg dejavnosti je vsako navajanje nepopolno. Kar mora biti na vsak način omenjeno, so „Slovenska ledinska in hišna imena“. Projekt FLU-LED je bil zaključen v letu 2015 z izidom štirih zemljevidov na Koroškem (občine Bekštanj, Šentjakob v Rožu, Bistrica v Rožu in Šmarjeta v Rožu) in treh zemljevidov na Gorenjskem (Kranjska Gora, Jesenice, Tržič). Rezultati projekta so dostopni na spletni strani.
V luči raziskovalne dejavnosti SNI Urban Jarnik velja omeniti projekt „Mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi“, vodja projekta in urednica monografije je Vera Kržišnik Bukić, raziskovalka na INV v Ljubljani. Nosilec projekta je bil INV v Ljubljani v sodelovanju z zamejskimi raziskovalnimi inštituti SLORI v Trstu, SZI v Celovcu in SNI Urban Jarnik.
Drugi sveženj o temi „Identitetne opredelitve mladih v slovenskem zamejstvu“ je uredil Milan Obid iz Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu, predstavljen bo v sredo, 13. junija, v knjižnem centru Haček (ob 18.30 minut). V pripravi pa sta še dva zvezka, v katerih bosta objavljena prispevka Martine Piko-Rustia o temi družbene participacije in jezikovne situacije mladih na Koroškem in Štajerskem. Martina Piko-Rustia je skupno z Milanom Obidom preučevala situacijo mladih na Koroškem, anketirala in intervjuvala pa je tudi mlade na območju avstrijske Štajerske.