NSKS pozdravlja prizadevanja dežele

Ob obletnici spomina na osvoboditev Avstrije 8. maja 1945 Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) v tiskovnem sporočilu pozdravlja prizadevanje koroške deželne vlade za ukinitev poveličevanja nacistično-fašistične strahovlade pri hrvaški prireditvi na Libuškem polju pri Pliberku.

Za centralen kraj spomina za žrtve nacionalsocializma

Narodni svet poudarja, da naj bi bil vsak način oživljanja dogodkov in simbolov, ki spominjajo na uničujoče totalitarne politične sisteme zadnjega stoletja, v Avstriji in zlasti na Koroškem strogo prepovedan in kaznovan. O kulturi spominjanja na Koroškem nasplošno poudarja, da je potrebna razvoja. Do 100. obletnice koroškega plebiscita pa bi bilo več kot primerno, da se popravijo številne nepravilnosti in se zamujeno nadoknadi.

NSKS pogreša centralen kraj spomina za koroške žrtve nacionalsocializma, tiste, ki so jih zasledovali kot politične nasprotnike ali zaradi vere, koroške Slovence, jude in druge žrtve. Zaznava sicer nekatere napredke v zadnjih letih, kot so spominska tabla pred deželnim sodiščem, spomenik izseljenim koroškim Slovencem v Žrelcu, spomenik v Selah in drugi pomniki. Še vedno pa ni skupnega centralnega spominskega obeležja dežele Koroške.

Nanašajoč se na spomenike v zvezi s koroškim obrambnim bojem pojasnjuje, da sta spomenika v Šentjakobu v Rožu in Rožeku jasno povezana z nacionalsocializmom, na Koroškem pa ni javne razprave o tem, da so Korošci – deloma neposredno iz obrambnega boja – prešli k nacionalsocialistom in postali pomembni sostorilci nacionalsocialističnega režima ter osrednji liki njegovega uničevalnega aparata. Za ponazoritev navaja v tiskovnem sporočilu konkretne primere, od gauleiterja Friedricha Rainerja ali Odila Globočnika do drugih morilcev, ki so po vojni napej živeli med nami.

„Še vedno poimenovane ceste po storilcih“

Kakor piše Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), zločinov ni mogoče odtehtati, pa je vendar treba opozoriti na to, da je žrtvam, ki so jih ugrabili partizani, posvečen spomenik na trgu pred celovško stolnico, medtem ko v koroški kulturi spominjanja niso prisotni neprimerljivo večji zločini, ki so jih zagrešili Korošci v času nacionalsocializma. Še vedno so poimenovane po nacionalsocialističnih storilcih in somišljenikih številne ceste in ulice. Zato naj bi dežela Koroška vzela v roke potrebna finančna sredstva, da se ta cestna imena spremenijo in se prizadetim ljudem povrnejo stroški za potrebno spremembo dokumentov. Do 100. obletnice plebiscita naj bi spremenili spominsko mesto „koroške enotnosti“ pred deželnim dvorcem v Celovcu tako, da bo predstavljalo celotno Koroško in vse spomine na preteklo stoletje.

Tudi sedmi člen ADP priklicuje v spomin. V petem odstavku zapoveduje prepoved organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvaškemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj ali pravice kot manjšine. To določilo se v minulih desetletjih ni upoštevalo in prav to neupoštevanje je soodgovorno za trenutni položaj koroških Slovencev. To Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) še posebno opozarja ob šestdeseti obletnici odprave splošnega dvojezičnega pouka v letu 1958.

Sklepno ugotavlja v tiskovnem sporočilu, da ni pomislekov proti pietetni maši za žrtve komunističnega nasilja, potrebni pa so učinkoviti ukrepi za ukinitev zlorab ter fašističnih prireditev nasploh, potrebno je delati na spodobni kulturi spominjanja na Koroškem, ki seže preko aktualnega primera.

- Vest v nemškem jeziku
- Glej vest z dne 07.05.2018