Na festivalu Let’s CEE zmagal Janez Burger
Kot so sporočili iz Slovenskega filmskega centra (SFC), je režiser zmage na festivalu, ki je med 13. in 22. aprilom potekal na Dunaju, bil zelo vesel, še zlasti, ker je bila konkurenca zelo močna. „Hkrati pa smo prejeli že nekaj denarja za moj naslednji film, ki ga ravnokar pišem,“ je dodal po zmagi na festivalu, ki se posveča filmski produkciji Srednje in Vzhodne Evrope ter Kavkaza in Turčije.
sta.si
Film o dekletu, ujetim v nasilno korupcijsko afero
Film je žirija 20. Festivala slovenskega filma nagradila s šestimi vesnami, med drugim za najboljši celovečerni igrani film in najboljšo glavno žensko vlogo, ki si jo je prislužila Maruša Majer. Pripoveduje zgodbo o mladem dekletu, ujetim v nasilno korupcijsko afero, ki je prisiljeno v nemogočo odločitev med moškim, ki ga obsesivno ljubi, in njunim novorojenčkom. Poleg Maruše Majer v filmu igrajo še Matjaž Tribušon, Nataša Barbara Gračner, Mojca Funkl, Branko Šturbej, Polona Juh, Leon Lučev in Peter Musevski.
Producent filma sta Staragara in Miha Černec
Direktor fotografije je letošnji nagrajenec Prešernovega sklada Marko Brdar. Film je nastal s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, Hrvaškega avdiovizualnega centra in Eurimages. Žirija je v svoji obrazložitvi film označila za globoko in čustveno popotovanje, pri tem izpostavila začetni prizor, ki ruši tabuje, ter se režiserju zahvalila za pogum, da je spremljal žensko, „ki je ravno rodila, se išče in se trudi vzljubiti svojega novorojenčka v skorumpirani patriarhalni družbi“. Osupnila jih je igra Maruše Majer, pa tudi direktor fotografije Marko Brdar, montažer Miloš Kalusek in glasba Damirja Avdića. Nagrado filmu, ki je zmagal tudi na minulem festivalu evropskega in arabskega filma v Šarm el Šejku v Egiptu, so posvetili vsem materam na tem svetu.
Žirija ni spregledala niti manjšinskega koprodukcijskema filma režiserja Alena Drljevića Moški ne jočejo, ki je na ogled v slovenskih kinematografih. Podelila mu je častno omembo, saj gledalce v današnjem svetu, polnem konfliktov, nazorno poduči o ranah, ki se ne zacelijo zlahka, tudi, ko je vojne že zdavnaj konec. V obrazložitvi je po navedbah SFC še zapisala: „Čeprav zgodba temelji na posledicah državljanske vojne, grozotah in etničnem čiščenju v nekdanji Jugoslaviji, lahko film razumemo kot opozorilo, kaj se zgodi, če ljudje pozabijo na temeljne človeške vrednote. Hkrati nam vzbuja upanje, da se nekdanji smrtni sovražniki lahko pobotajo, duševne rane pa zacelijo.“