Pobuda za prepoved fašističnih simbolov
Predsedstvo zveze sprejelo pobudo
„V Sloveniji je veliko sovražnega govora, največ ga najdemo prav v državnem zboru. Potem se znajdemo v praznem prostoru glede ukrepov policije, saj nimamo zakona, ki bi prepovedal nacistična in fašistična gesla,“ je o razlogu za pobudo povedal Križman.
Pobudo, iz katere bo nastal zakonski predlog, v teh tednih predstavljajo po državi. V četrtek bo predstavitev v Ljubljani, nato aprila v Celju, Mariboru, Kranju, Novi Gorici in Trbovljah.
Kot primere nekaznovanja sovražnosti je omenil izobešanje nacističnih zastav v Ljubljani, zbiranje paravojaških organizacij s simboli domobranstva in občasno pojav fašističnih simbolov na Primorskem. „Vse to me je navdalo z mislijo, da bi bilo treba nekaj narediti, zato sem napisal pobudo, ki jo je predsedstvo zveze vzelo za svoje. Nato smo se odločili, da bomo o tem javno spregovorili in organizirali nekaj okroglih miz,“ je pojasnil Križman in dodal, da je bila nedavno prva v Kopru.
Javne tribune so po njegovih besedah namenjene širši javnosti zaradi zavedanja nevarnosti skrajnih desničarskih skupin ter postavitvi ločnice med osvoboditelji naše države ter tistimi, ki so sodelovali z nacisti in fašisti.
„Nekaj, kar so druge države že zdavnaj uredile“
„S tem želimo narediti nekaj, kar so druge države že zdavnaj uredile. Žalostno dejstvo je, da prav državi, iz katerih sta nekoč prihajala fašizem in nacizem, Italija in Nemčija, te zakone imata. Tudi Avstrija ima zakon o prepovedi nošenja fašističnih in nacističnih simbolov,“ je poudaril Križman. Pri tem je omenil vsakoletni pohod nekdanjih in sedanjih podpornikov ustaštva v Pliberk, kjer so Britanci po koncu druge svetovne vojne jugoslovanski partizanski vojski izročili vojne zločince.
„Skozi našo državo se pelje nešteto v ustaško uniformo oblečenih in z ustaškimi simboli opremljenih ljudi v Pliberk. Tega ne moremo preprečiti, če nimamo zakona. Zato smo se odločili, da pripravimo podlago za zakon in ga vložimo v državni zbor,“ je še pojasnil Križman.
V ta namen so člani zveze združenj borcev že obiskali nekaj strank, predvsem levih in levosredinskih, in jih zaprosili za podporo predlogu zakona, ko ga bodo vložili v postopek. Na zvezi, ki je z 42.000 člani največja antifašistična in veteranska organizacija v državi, po Križmanovih navedbah računajo, da se bo to zgodilo jeseni.