Na Koroškem prvi pri „anšlusu“

Z „anšlusom“ Avstrije marca 1938 je nastala za slovensko narodno skupnost posebna situacija: zgodovinar Teodor Domej, sklicujoč se na kroniste koroškega nacističnega gibanja, navaja, da je v večernih urah 11. marca med vsemi avstrijskimi zveznimi deželami prav na Koroškem oblast najprej prešla v nacistične roke.

Pred 80 leti, 9. marca 1938, je zvezni kancler in vodja domovinske fronte Kurt Schuschnigg v Innsbrucku napovedal ljudsko glasovanje 13. marca 1938. Bil je zadnji poskus, da bi se s priznanjem k Avstriji rešil iz primeža nemškega rajha in nacionalsocialistov. Slovensko vodstvo na Koroškem se je vključilo s posebno izdajo „Koroškega Slovenca“ in pozvalo h glasovanju za avstrijsko neodvisnost. Slovenska prosvetna zveza kot takratna osrednja slovenska organizacija pa je natisnila letak, s katerim je pozvala narodu in domovini zveste koroške Slovence, da glasujejo 13. marca 1938 enoglasno za kanclerja Schuschnigga. Dva dni prej, 11. marca 1938 ob 19.47 minut je imel Kurt Schuschnigg znameniti radijski nagovor, ki ga je sklenil z besedami „Gott schütze Österreich!“.

„Na Koroškem oblast najprej prešla v nacistične roke“

Zgodovinar Teodor Domej, sklicujoč se na kroniste koroškega nacističnega gibanja, navaja, da je v večernih urah 11. marca 1938 med vsemi avstrijskimi zveznimi deželami prav na Koroškem oblast najprej prešla v nacistične roke. S to domačo garnituro nacističnih funkcionarjev je bila zagotovljena tudi kontinuiteta protislovenskega delovanja, kakor se je izrazil Teodor Domej v knjigi „Koroški Slovenci in leto 1938“.

„Domača garnitura nacističnih funkcionarjev“

Še preden je prestopil tla prvi nemški vojak, so oblast imeli v rokah nacisti. Na jutro 12. marca je 8. armada nemškega wehrmachta prestopila mejo v Avstrijo. Za slovensko narodno skupnost je nastala posebna situacija, pravi Domej. O koroških Slovencih v prvem letu nacistične vlade v Avstriji je med drugim zapisal: „Čeprav so slovenski predstavniki kazali svojo naklonjenost do nekaterih prvin nacistične ideologije, so na več mestih jasno izpovedali svojo distanco do nacističnega gibanja.“

O letu 1938 na televiziji

V sklopu zgodovinskega težišča 1938 bo na mreži ORF 2 v petek ob 21.15 na sporedu filmski portret, v katerem bo prikazan Kurt Schuschnigg, zvezni kancler in vodja domovinske fronte. V soboto ob 17.05 bo na mreži ORF 2 posebna oddaja „1938“ s pogledom na dogajanje v avstrijskih zveznih deželah. Za deželni studio ORF na Koroškem bo razmere razložila urednica Helga Suppan.

Nacisti so najprej imeli slovenske duhovnike na muhi

Med prvimi so nacisti vzeli v precep slovenske duhovnike. Župnik Vinko Poljanec velja za prvo žrtev nacistov med koroškimi Slovenci. Aretirali so ga zaradi domnevnega deviznega prekrška. Zgodovinar Peter G. Tropper v knjigi „Kirche im Gau“ objavlja seznam skupno osmih duhovnikov, za katere je gestapo zahteval premestitev oz. stalno odstranitev. Jože Pollak, Anton Kutej, Otto Schuster, Marzell Leeb in Anton Koperek so umrli mučeniške smrti v koncentracijskih taboriščih, Anton Granig pa v zaporu Stein ob Donavi. Njim v spomin so odkrili v škofijski hiši (Tarviser Straße 30) v Celovcu pred štirimi leti spominsko znamenje.