75-letnica Zveze slovenskih žena

Ženske v Lobniku pri Železni Kapli so marca 1943 ustanovile prvi odbor Antifašistične fronte žena (AFŽ). 75. obletnico ustanovitve svoje predhodnice postavlja Zveza slovenskih žena (ZSŽ) v žarišče prireditve v soboto popoldne v Mladinskem domu v Celovcu.

Ustanovitev leta 1943 v Lobniku

Ko bo Zveza slovenskih žena (ZSŽ) počastila mednarodni dan žensk, se bo spomnila 75. obletnice ustanovitve predhodnice, Antifašistične fronte žena. Andrej Leben v svoji knjigi „V borbi smo bile enakopravne“ iz leta 2003 ugotavlja: „O številu in delovanju odborov Slovenske protifašistične ženske zveze (SPŽZ), za katere se je na avstrijskem Koroškem udomačila oznaka Antifašistična fronta žena (AFŽ), ni točnih podatkov. Niti ni znano, katerega dne v marcu ali aprilu leta 1943 so ženske v Lobniku ustanovile prvi odbor Slovenske protifašistične ženske zveze (SPŽZ). Izpričano je, da je sestanek sklical Vladimir Letonja-Janez in da so se ga udeležile Ivanka Sadolšek-Zala, Marija Lipuš in Marija Malle. Prisotni sta bili tudi Matilda Jegart in Marija Freitag iz Železne Kaple.“

Sveže po tiskarskem črnilu pa diši zbornik skupno osmih avtoric „Me, ženske, smo na vrsti“ (An uns, ihr Frauen, ist die Reihe), tema je uvedba volilne pravice žensk pred 100 leti. V članku o koroških Slovenkah - političnih aktivistkah - redna sodelavka Slovenskega znanstvenega inštituta (SZI) v Celovcu, zgodovinarka Brigitte Entner, namenja pozornost odporniškim ženskam.

Primerno obnašanje se „ni obrestovalo“

Takratno vodstvo koroških Slovencev je 16. marca 1938 pozvalo zastopnike slovenskih organizacij k "...železni disciplini in brezpogojni pokorščini napram novi državi in njenim oblastem". Primerno obnašanje do nacističnih oblasti se po presoji zgodovinarke Brigitte Entner ni obrestovalo. Po prvih aretacijah in premestitvah leta 1938 je bilo kulturno življenje zaradi cenzure in prepovedi precej težavno.

Oblike zatiranja ljudi, ki še naprej niso skrivali svoje slovenske narodnostne pripadnosti, so bile raznolike. Hkrati se je širil odporniški duh, povezan z navduševanjem žensk za civilni in vojaški odpor, ter organizirano povezanost. Po koncu vojne je iz Antifašistične fronte žena (AFŽ) postala Zveza slovenskih žena (ZSŽ). Vzgoja mladine, ustvarjanje dobrih odnosov s sosedi, podpora narodne organizacije in pomoč ženskam s tečaji, predavanji in nasveti, so bile odtlej osrednje teme.

Slavnostna govornica bo socialna ministrica RS

75. obletnico ustanovitve svoje predhodnice, Antifašistične fronte žena, postavlja Zveza slovenskih žena v osredje prireditve ob mednarodnem dnevu žena. V Mladinskem domu v Celovcu bo v soboto, 10. marca ob 14. uri slavnostna govornica ministrica Republike Slovenije za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak.