Izdatki za kulturo v Sloveniji upadajo
88 milijonov evrov manj kot v letu 2010
Kot je dan pred kulturnim praznikom objavil državni statistični urad, je slovenska država v letu 2016 za kulturo - za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, za umetniške prireditve, spomenike in spominske hiše, kulturna praznovanja, subvencije umetnikom ter storitve radia, televizije in založništva - namenila 392,5 milijona evrov. To je 22 milijonov evrov manj kot v letu 2015 in 88 milijonov evrov manj kot v letu 2010.
V letu 2016 so se najbolj zmanjšali izdatki za investicije, za skoraj 37 milijonov evrov, medtem ko so se sredstva za zaposlene povečala za 12,4 milijona evrov, na 183,1 milijona evrov. Zmanjšuje se tudi delež teh izdatkov med vsemi izdatki države, in sicer je ta v letih 2008-2010 znašal po 2,7 odstotka, nato pa se je zmanjševal in je v letih 2015 in 2016 znašal 2,2 odstotka.
Tudi na drugih področjih varčujejo
Od leta 2010 je Slovenija za končno potrošnjo za kulturo letno namenila po 0,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v obdobju 2014-2016 pa po 0,7 odstotka BDP. Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani dejala namestnica generalne direktorice statističnega urada Karmen Hren, je pa za celotno sliko financiranja kulture treba upoštevati, da se v obdobju od leta 2010 država ni manj namenila le za kulturo, ampak za številna druga področja. „Pravzaprav so področja, ki iz državnega proračuna danes dobivajo več sredstev kot pred nekaj leti, v manjšini,“ je poudarila Hrenova.
Gospodinjstva potrošila več za kulturo
Izdatki gospodinjstev in nepridobitnih institucij za kulturo pa so bili v letu 2016 najvišji v obdobju od leta 2010. In sicer so leta 2010 znašali 156 evrov, leta 2011 160 evrov, leta 2012 159 evrov, leta 2013 153 evrov, leta 2014 159 evrov, leta 2015 161 evrov in leta 2017 172 evrov na prebivalca. Država je v letu 2016 za končno potrošnjo za kulturo namenila 135 evrov na prebivalca, štiri evre več kot v letu 2015.
Pregled kulturne dejavnosti
KNJIGE
V Sloveniji je v letu 2016 1.441 založnikov in samozaložnikov izdalo 5.319 naslovov knjig in brošur. Od tega je bilo 1.808 ali 34 odstotkov naslovov leposlovja (995 naslovov izvirnih slovenskih del, 813 naslovov pa prevodov). Povprečna cena knjige je bila nekaj več kot 19 evrov. Izhajalo je 1.764 tiskanih serijskih publikacij in 839 elektronskih serijskih publikacij, kažejo podatki Narodne in univerzitetne knjižnice.
ODRSKA DEJAVNOST
Kulturni domovi, gledališča, operi in drugi producenti in izvajalci kulture so na slovenskih odrih pripravili okrog 24.000 prireditev, od tega jih je bilo skoraj 52 odstotkov v lastni produkciji oz. koprodukciji, preostalo so bile gostujoče prireditve. Vse prireditve skupaj si je ogledalo več kot štiri milijone gledalcev. Glede na zvrst je bilo največ prireditev s filmskimi in videoprojekcijami, sledila so dramska in druga gledališka dela.
FILMI
Filmski delavci so po podatkih Slovenskega filmskega centra ustvarili 22 celovečernih filmov (14 igranih in osem dokumentarnih) ter 67 kratkometražnih in srednjemetražnih filmov. Delovalo je 57 kinematografov, filmske predstave si je tam ogledalo okoli 2,3 milijona gledalcev, od tega tuje filme približno 2,1 milijona gledalcev, slovenske filme pa več kot 239.000 gledalcev.
MUZEJI IN GALERIJE
V muzejih in galerijah so pripravili 1.960 razstav, ki so privabile okrog 2,8 milijona obiskovalcev, od tega približno 757.000 otrok in mladine. Poleg razstav so te ustanove ponudile še več kot 37.000 različnih izobraževalnih programov, med njimi največ vodenih ogledov, ki se jih je udeležilo 872.000 obiskovalcev, od tega je bilo več kot polovico otrok in mladine.
KNJIŽNICE
V splošnih knjižnicah, ki so organizirane v mrežo 271 izposojevališč in 13 bibliobusov, je bilo vpisanih 469.970 članov in članic, ki so si izposodili 25,7 milijona enot knjižničnega gradiva. V knjižnicah so zabeležili 10,1 milijona obiskov, kar pomeni, da je te knjižnice vsak dan obiskalo povprečno 27.700 ljudi.