Proti izkrivljanju zgodovine
Vsaka država ima svoje svoje spominske dneve, ob katerih se razhajajo mnenja. V Italiji je takšen dan 10. februar. Leta 2004 ga je uzakonil italijanski parlament kot dan spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Slovenci so ob tem datumu bolj ali manj nemočni - ob čustvenih izbruhih, ki iz leta v leto prikipijo na dan ob tašnih proslavah; vendar vztrajno priklicujejo v spomin zgodovinska dejstva. Predvsem pa, da je treba odnose med italijansko in slovensko govorečimi na tem območju presojati v širšem kontekstu.
Presoja v širšem kontekstu
Zgovoren je podatek, da se bosta letošnje svečanosti ob dnevu spomina na eksodus in žrtve fojb - v petek, na večer prej - udeležila predsednik italijanske republike Sergio Mattarella in predsednik senata Pietro Grasso. Že kmalu po tem, ko je italijanski parlament uzakonil 10. februar kot dan spomina, je bil leta 2007 takratni državni predsednik Giorgio Napolitano, ki je s svojim govorom izzval protest. V društvu TIGR so z obžalovanjem in z ogorčenjem sprejeli njegovo izjavo, v kateri je nesrečne dogodke na koncu vojne označil kot slovansko etnično čiščenje zaradi prilaščanja ozemlja.
Zgodovinar Jože Pirjevec je odgovoril tako, da je s skupino uglednih slovenskih, hrvaških in italijanskih zgodovinarjev leta 2012 izdal monografijo z naslovom „Fojbe“. Založba, ki je knjigo izdala, pa v opisu navaja: „Avtorjem je na podlagi poglobljenega študija uspelo osvetliti občutljive in nemalokrat sovražne odnose, ki so se v stoletjih razvili med Slovenci in Hrvati na eni ter Italijani na drugi strani.“
Kakor so že ob izidu ugotovili poznavalci iz stroke, postavlja publikacija fojbe v historični kontekst, dejstvo, na katero opozarja tudi zgodovinar Milan Pahor iz Trsta: tako so primorski in beneški Slovenci izkusili brdko obdobje italijanskega fašizma, kar italijanska politika in zgodovinopisje največkrat zamolčujeta, odgovornost pa pripisujeta Slovanom.