Za sanacijo okolja pričakujejo dodatna sredstva

V Zgornji Mežiški dolini, kjer so lani po desetih letih izvajanja ukrepov za sanacijo onesnaženega okolja vrednosti svinca v krvi otrok zaskrbljujoče narasle, od države pričakujejo dodatna sredstva za celovito sanacijo okolja. Zavzemajo se, da bi se problematika uredila z zakonom. Zdaj jo ureja poseben odlok, ki se izteče leta 2022.

„Z več denarja bi se dalo narediti več"

„Menimo, da odlok ni stabilna oblika financiranja“, je v ponedeljek na novinarski konferenci po sestanku z županom občine Mežica Dušanom Kreblom, Matejem Ivartnikom z območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ravne na Koroškem in predstavniki stranke SMC na čelu s koroškim poslancem Danilom Antonom Rancem poudarila županja občine Črna na Koroškem Romana Lesjak.

Poslanec Danilo Anton Ranc se je ob tem zavzel za enakopravno obravnavo podobnih problematik po Sloveniji. Tako je glede na osnutek zakona o sanaciji Celjske kotline, ki ga je napovedala poslanka Janja Sluga (SMC), menil, da bi se moral ta zakon razširiti še na območje sanacije Mežiške doline. Ob tem Ranc podpira aktivnosti lokalne skupnosti, da dobijo v preteklih letih izpadla dva milijona evrov. Država namreč za sanacijo Zgornje Mežiške doline ni vedno namenila toliko, kot je bilo predvideno v odloku o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini.

V Zgornji Mežiški dolini ocenjujejo, da bi do konca izvajanja odloka potrebovali še dobrih osem milijonov evrov oz. 1,75 milijona evrov letno. Za leto 2018 je v državnem proračunu za obe občini in ravensko enoto NIJZ predvidenih 750.000 evrov, enako za 2019, kasneje je predvideno nižanje sredstev. „Mi že zdaj z 240.000 evri letno nobenega ukrepa ne naredimo celovito in ne sledimo končnemu cilju,“ je ob tem opozoril mežiški župan Krebel.

„Z več denarja bi se dalo narediti več,“ je ocenil tudi Matej Ivartnik z NIJZ, kjer vsako leto organizirajo odvzeme krvi pri otrocih za ugotavljanje vsebnosti svinca. Če bi imeli na voljo več denarja, bi lahko denimo izvedli dodatno informiranje in osveščanje prebivalcev, več bi lahko bili prisotni na terenu, več bi bilo svetovanja družinam, je nanizal. Še boljše rezultate pa bi po njegovem mnenju dali ukrepi, če bi jih občine lahko naredile več in če bi naredile tisto, kar je najbolj nujno. To pa je predvsem urediti površine, kjer se gibljejo otroci. Prav tako NIJZ vseskozi opozarja na nujnost izogibanja uporabi oporečnih materialov pri gradbenih delih.

Izvedli bodo novo študijo o vsebnosti svinca

Po petih letih bo NIJZ maja in junija letos vnovič izvedel t.i. prevalenčno študijo, v kateri bo preverjal vsebnost svinca pri večjem številu otrok iz celotne Mežiške doline, ne le iz Črne in Mežice, kjer vsebnosti svinca v krvi vsako leto merijo pri triletnikih. S temi preiskavami po Ivartnikovih besedah spremljajo dogajanje v okolju, prek teh meritev namreč ugotavljajo, kaj se izboljšuje ali poslabšuje v okolju.

Lanski rezultati, ki so pokazali povišane vsebnosti svinca pri kar petini triletnikov iz Zgornje Mežiške doline in s tem porast v primerjavi s predhodnim obdobjem, so jih presenetili. Kot dodaja Ivartnik, bi jih lahko povezali tudi z suhim lanskim poletjem, saj je prah „največji osumljenec“ za vnos svinca telo. „Računamo, da bo letos - če ne kaj drugega - podana bolj jasna slika. Da bomo lažje tolmačili to, kar smo lani ugotovili,“ je v ponedeljek dodal Ivartnik.