Protest proti gradnji hidroelektrarn

Prebivalci ob reki Muri na avstrijski in na slovenski strani protestirajo proti gradnji hidroelektrarn ob reki. Tako imenovanega „Marša za Muro“, s katerim so želeli opozoriti na nevarnosti gradnje elektrarn, se je udeležilo okoli 400 pohodnikov.

Vlado opozorili na nevarnosti

Preteklo soboto je Muzej norosti na Tratah v sodelovanju s kampanjo Rešimo Muro in številnimi podporniki organiziral protestni shod pod geslom Marš za Muro. Približno 400 udeležencev iz Slovenije in Avstrije je slovensko vlado opozorilo na nevarnosti, ki reki in naravi ob njej grozijo, če bi se uresničila načrtovana gradnja hidroelektrarne Hrastje-Mota, ki bi ji lahko sledile še druge.

Protestnikom so se pridružili tudi župani obmejnih občin z obeh strani Štajerske, podporo je v pismu izrazil minister za kmetijstvo Dejan Židan, v komiteju podpornikov pa je med drugim tudi Vlado Kreslin, ki se proti gradnji hidroelektrarn na Muri bori že več kot trideset let, saj so takrat že nastali prvi načrti za gradnjo hidroelektrarn.

Reka naj ostane „naravni biser“

Start protestnega Marša za Muro je bil pri Cmureškem gradu, ki je za območje simbolnega pomena, saj leži tik ob meji med slovensko in avstrijsko Štajersko, ki sta povezani preko mostu čez skupno reko Muro. Da bi reka na slovenski strani ostala naravni biser, ki je s svojimi mlini in brodovi tudi kulturna zakladnica, je Muzej norosti organiziral protest. Poleg tega pa so organizatorji Marša za Muro tudi stranka v postopku celovite presoje vplivov na okolje za načrtovano hidroelektrarno Hrastje-Mota v bližini Murske Sobote, kakor navaja direktorica Muzeja norosti Sonja Bezjak.

Bezjak: „Postopki zelo konkretni“

Profesorica kemije in biologije Andreja Slameršek se je kot dolgoletna borka za čisto reko Muro protestnega shoda udeležila kot odgovorna za pravne in vsebinske zadeve pri kampanji Rešimo Muro. Po njenem mnenju hidroelektrarne niso zelena energija, kakor se v javnosti predstavljajo.

Slameršek: „Tu ni čisto nič ekološkega“

Protestnega shoda za Muro brez hidroelektrarn so se udeležili tudi župani občin iz Avstrije in Slovenije, ki mejijo na skupno reko. Med njimi je bil tudi župan Šentilja Štefan Žvab, ki opozarja na dejstvo, da je neokrnjena reka čisto v smislu trajnostnega zelenega turizma, ki ga v krajih ob Muri, med drugim tudi s čezmejnimi evropskimi projekti z avstrijskimi partnerji, skušajo uveljaviti.

Švab: „Hočemo zadržati Muro, kakršna je“

Kampanjo Rešimo Muro poleg organizacije WWF podpirajo številne slovenske in mednarodne okoljevarstvene organizacije. Poleg tega pa so se pridružili tudi znameniti podporniki, kot na primer pisatelj Feri Lainšček ali kantavtor Vlado Kreslin, ki se je že v osemdesetih letih boril za neokrnjeno Muro, ko so nastali prvi načrti za hidroelektrarne.

Kreslin: „Borba gre naprej“

Glej vest z dne 24.03.2017