Budno spremljajo pogajanja
S projekti vzdržujejo vezi do vladnih ustanov
Nevladna organizacija s sedežem na Dunaju in v Innsbrucku je prejšnji konec tedna vabila v Kulturni dom Pliberk na filmski večer „Življenje v Pliberku - živeta integracija“. To je seveda le en paberek na njivi dogodkov Iniciative manjšin/ Initiative Minderheiten, ki nastopa v javnosti z družbenimi, izobraževalno-političnimi in kulturni projekti. Ob tem, da plete mrežo med raznimi manjšinami in narodnimi skupostmi v Avstriji, vzdržuje tudi zvezo med njimi in vladnimi ustanovami. Zavzema se za manjšinam pravično družbeno ureditev, neglede na različne življenjske koncepte in opredelitve etničnih, socialnih in verskih skupnosti v državi. Zato ne preseneča, da budno spremlja, kaj se bo pri koalicijskih pogajanjih izcimilo v zvezi z ljudmi, ki so po izvoru od drugod in so morali že doslej utemeljevati svoje bivanje in svoj obstoj v naši državi.
Klestenje bodo kot prvi občutili najbolj ranljivi
Ena takšna sprememba se obeta pri zagotavljanju minimalne ravni socialne zaščite (Mindestsicherung), kar je bilo zaznavno že v kresanju mnej v volilnem boju. Klestenje v državnem proračunu pa bodo med prvimi občutili pribežniki. To pa zdaleč ni edina tema, ob kateri se ustavlja predsednik Iniciative manjšin Vladimir Wakounig, ki je na čelu Iniciative manjšin od decembra leta 2002.
orf
Svoja razmišljanja glede prihodnosti med drugim podpira z izkušnjami v preteklosti, ko je bila organizacija resen partner za razna ministrstva zvezne vlade prav na temelju izvedenih projektov. Z vidika priznanih manjšin pa da je uspelo v zadnjih dveh letih vključiti nad 100 mladih Romov v višješolsko izobrazbo.
Kot izraz povezanosti Iniciative manjšin z avtohtonimi narodnimi skupnostmi Wakounig omenja naklonjenost evropski državljanski pobudi „Minority SafePack – Milijon podpisov za raznolikost v Evropi“. Ko jo je predstavil Narodni svet koroških Slovencev konec oktobra na Dunaju s predstavniki Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS), je bila navzoča za Iniciativo manjšin/ Initiative Minderheiten tudi generalna sekretarka Cornelia Kogoj. Na smoter zbranih milijon podpisov do aprila leta 2018 pa v Iniciativi manjšin opozarjajo tudi še naprej, podčrtuje Vladimir Wakounig.
Za avtohtone in nove manjšine
Izbrani primer ponazarja prizadevanja, da bi bile pregrade med avtohtonimi manjšinami in novimi čim manjše. Če bodo povabilo na načrtovani posvet na začetku novega leta sprejele tudi organizacije priznanih avstrijskih narodnih skupnosti, bo Iniciativa manjšin korak bliže vsebinski zapolnitvi namere, da postane „Aliansa manjšin“.