„Zgled domoljubnega voditelja“
Državni praznik, a ne dela prost dan
V Slovenji je v četrtek državni praznik - dan Rudolfa Maistra. Kot državni praznik, ki pa ni dela prost dan, se v Sloveniji praznuje dan Rudolfa Maistra od leta 2005. Zaznamuje pa spomin na 23. november 1918, ko je general Maister s svojimi borci v samostojni vojaški akciji razorožil nemško govorečo stražo, prevzel vojaško oblast in utrdil slovensko politično oblast v Mariboru. Še kot častnik je Maister v habsburški vojski služboval in spoznaval različne kraje ter dežele, kar mu je po razpadu habsburške monarhije koristilo pri bojih za severno mejo ter pri določitvi meje z Avstrijo in Italijo.
Z ustanovitvijo mariborskega pešpolka novembra 1918 je nastala prva redna slovenska vojska s slovenskimi častniki in slovenskim poveljevanjem. Maistrove enote so zasedle Špilje, nato pa še Radgono, Cmurek, Lučane, Radlje in Muto. Malgajeva skupina iz Celja je zasedla Mežiško dolino, nato pa Pliberk in Velikovec. Enota iz Ljubljane je zasedla Dravograd, Labot in Šentpavel. Vojaška akcija je potekala skladno s pogodbo, ki je določala, da lahko slovenske čete zasedejo kraje ob narodnostni meji, od Radgone do Šmohorja v Zilski dolini na Koroškem. Te pogodbe nista priznali deželni vladi Štajerske in Koroške, pa tudi Narodna vlada v Ljubljani ne.
orf
O novih mejah je odločal Vrhovni svet (ZDA, Velika Britanija, Francija, Italija, Japonska) prvič februarja 1919. Določil je obstoječo mejo na Štajerskem, priključitev Mežiške doline k jugoslovanski državi ter plebiscitni coni na Koroškem. Konec maja 1919 se je začela ofenziva na Koroškem. General Maister je skupaj s srbskimi častniki uspešno vodil labotski odred in po zmagi prevzel poveljstvo koroškega obmejnega poveljstva v coni A plebiscitnega ozemlja.
„Prepoznal priložnost za slovenski narod“
18. septembra 1919 se je moral Maister skupaj s svojimi policijskimi silami umakniti iz cone, ker bi lahko vplival na rezultat plebiscita 10. oktobra 1920. Uspešni poveljnik in osvoboditelj severne meje se je razočaran vrnil v Maribor, kjer je postal poveljnik Maribora. Od leta 1921 do leta 1923 je bil predsednik komisije za razmejitev z Italijo.
Osrednja slovesnost ob državnem prazniku v spomin na generala Maistra in njegove borce za severno mejo je bila že v sredo v Velenju. Slavnostna govornica je bila slovenska ministrica za obrambo Andreja Katič. Po besedah ministrice je Maister prepoznal zgodovinsko priložnost za slovenski narod. Usoda malih narodov je bila po razpadu avstroogrske monarhije negotova, kazale so se možnosti za oblikovanje novih držav v Srednji in Vzhodni Evropi, nejasna je bila tudi prihodnost slovenskega narodnostnega ozemlja.
sta.si
Majster se je zavedal, da ne gre preveč računati na pomoč držav, zmagovalk prve svetovne vojne. Ocenil je, da bo zasedba slovenskega narodnostnega ozemlja zagotovila boljše pogajasko izhodišče za obranitev severne meje na mirovnih konferencah. Ministrica je še dejala, da je general Maister zgled kompetentnega, domoljubnega in odločnega voditelja, ki ima lastno vizijo in prisluhne različnim idejam, a jih tudi kritično presoja. Obenem pa je tudi zgled za mlade, saj je z znanjem in izkušnjami, ki jih je pridobil stran od domačih krajev, pomagal domovini, ko ga je ta najbolj potrebovala.
Katič: „Maister ustanovil prvo slovensko vojsko“
V spomin na generala Maistra in njegove borce za severno mejo bodo v četrtek po vsej Sloveniji potekale prireditve. V predsedniški palači v Ljubljani bo dan odprtih vrat. Praznične prireditve bodo pripravili predvsem v občinah, ki so povezane z Maistrovim življenjem in njegovo vojaško pot. Tako bo še posebej slovesno v Mariboru, Kranju, Kamniku in na Ravnah na Koroškem.