Predstavljajo „spominske skupnosti“
Domala 75 let po osvoboditvi in 100 let po koroškem plebiscitu še vedno čakajo obmejne pokrajine v geografskem, kulturnem in jezikovnem pomenu, da jih bo mlajša generacija - po potrebi z angažiranimi pedagoginjami in pedagogi - vključila v svoj diskurz. Prav temu pa naj bi služilo leta 2020. S tem razmišljanji se končuje knjiga, ki jo je dal na svetlo socialni psiholog Daniel Wutti.
Spominska plošča na grajskem dvorišču
8. maja 2015 je bilo slovesno odkritje spominske plošče na grajskem dvorišču (Burghof) v Celovcu. V nemškem in slovenskem jeziku je zapisano: „V tej stavbi je bil v letih 1938-1945 sedež gestapa, kjer so mučili ljudi zaradi njihovega svetovnega nazora, narodne pripadnosti ali ker so se uprli nacističnemu nasilju. Krivica, ki so jo doživeli, naj nam bo opomin in poslanstvo pri skupnem prizadevanju za svobodo, demokracijo in človekove pravice.“ Sedem let je dozorevala pobuda za spominsko tablo, za katero se je – poleg društva Memorial Kärnten/ Koroška - močno zavzemala tudi deželnozborska poslanka zelenih Zalka Kuchling. Ureditev spominskega obeležja je naposled soglasno sklenil kolegij deželne vlade 14. julija 2014.
mohorjeva.at
Fotografija o spominski tabli razodeva namen zbornika „Erinnerungsgemeinschaften in Kärnten/ Koroška“, še bolj razumljiv postane ob upoštevanju zadnje platnice s skupino mladih s pogledi, uperjenimi na zapis.
Približali so se temi s preizkušenimi primeri
Daniel Wutti, ki je od junija naprej profesor za večjezičnost in medkulturno izobraževanje na Pedagoški visoki šoli na Koroškem, je zbornik nedavno že omenil, takrat v luči spomina na pogrom nad Judi leta 1938. V slovenščini izdajatelj Daniel Wutti za naslov nemškega izvirnika uporablja izraz „spominske skupnosti“. Dejansko so se Nadja Danglmaier, Andreas Hudelist in Samo Wakounig skupaj z izdajateljem Danielom Wuttijem približali temi s preizkušenimi primeri, ki jih lahko sprejmejo pedagoginje in pedagogi kot priporočila za delo z mladimi.
Povezuje jih zavest o odhajanju zadnjih pričevalcev o dogodkih med drugo svetovno vojno, kakor je bilo denimo poudarjeno na simpoziju o temi „Politika memorije in pozabe - načini izročila in interpretacije“ ob 70-letnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj-jug.
orf
Daniel Wutti
Številni primeri dobre prakse
Obisk podružnic bivšega koncentracijskega taborišča Mauthausen na južni - slovenski -, ter severni - avstrijski - strani predora Ljubelj s šolskimi razredi je imenovan kot primer, kako se pedagoginje in pedagogi poslužujejo kooperacij društva „erinnern.at“. Spet drugi navajajo društvo Memorial Kärnten-Koroška in Društvo/ Verein Peršman. Tudi kooperacije s Katoliškim domom prosvete v Tinjah so med primeri dobre prakse. Odsev tega je projekt „Koroška - Slovenija: Ločene poti - skupna prihodnost. Mladi o domovini, narodu in Evropi“. Vsakršen prikaz bi bil nepopoln, zato gre zgolj za primere in poskus boljšega razumevanja, o čem je govor v zborniku „spominske skupnosti“.
Wutti bo s sovatorico in so avtorjema predstavil zbornik v sredo, 29. novembra, v Evropski hiši v Celovcu.