V sredo sodba Mladiću

Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije bo v sredo izreklo dolgo pričakovano sodbo bivšemu poveljniku bosanskih Srbov, generalu Ratku Mladiću. Glavni tožilec haaškega sodišča Serge Brammertz je sodbo označil kot eno najpomembnejših v zgodovini sodišča, ki bo konec leta po 24 letih zaprlo vrata.

Genocid v Srebrenici, obleganje Sarajeva

Sodijo mu med drugimi zaradi odgovornosti za dva najhujših vojnih zločinov po 2. svetovni vojni v Evropi - genocida v Srebrenici in obleganja Sarajeva med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995.

Mladić in politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić sta bila glavna tvorca politike etničnega čiščenja in odgovorna za smrt več tisoč ljudi med vojno v BiH z več kot 100.000 mrtvimi.

Sedaj 74-letni Mladić, ki je bil načelnik generalštaba vojske bosanskih Srbov od 12. maja 1992 do 8. novembra 1996, je po osebni in poveljniški odgovornosti obtožen v 11 točkah obtožnice - v dveh točkah za genocid, v petih za zločine proti človečnosti ter štirih za vojne zločine.

Za genocid je obtožen v dveh točkah - za poboj 8000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 ter Bošnjakov in bosanskih Hrvatov v šestih občinah v BiH leta 1992.

Obtožen je tudi zaradi obleganja Sarajeva, najdaljšega obleganja kakega mesta v sodobni zgodovini, ko so srbske granate in ostrostrelci od 5. aprila 1992 do 29. februarja 1996 zahtevali življenja skoraj 12.000 ljudi.

Obtožen je tudi zaradi zajetja več kot 377 opazovalcev ZN in modrih čelad kot talcev od maja do junija 1995, s čemer so hotele sile bosanskih Srbov preprečiti letalske napade Nata na njihove cilje.

Haaško sodišče je prvo obtožnico proti Mladiću, ki je bila skupna s Karadžićevo, vložilo 25. julija 1995. Od takrat je bil na begu, sodišče pa je nato obtožnico oktobra 2003 ločilo in jo večkrat spremenilo, nazadnje decembra 2011.

Prijeli so ga 26. maja 2011 v Lazarevcu v Srbiji po 16 letih skrivanja. Sojenje je trajalo od 16. maja 2012 do 15. decembra lani.

Vest v nemškem jeziku