„Pomembno za vključitev v jedro EU“

V Bruslju je v ponedeljek 23 članic Evropske unije, med njimi tudi Avstrija in Slovenija, podpisalo listino o krepitvi obrambnega sodelovanja. Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je poudaril, da je sodelovanje pri novem evropskem obrambnem projektu zelo pomembno za vključitev Slovenije v jedro EU.

„Zgodovinski dan“

„Pravijo, da je danes zgodovinski dan,“ je dejal Erjavec o podpisu listine o sodelovanju pri novem obrambnem stebru unije, znanem po angleški kratici Pesco. Takšne projekte zahtevajo spremenjene varnostne razmere v Evropi, je poudaril Erjavec. V primerjavi z obdobjem 2004-2008, ko je bil obrambni minister in so se ukvarjali zlasti z Afganistanom in Bližnjim vzhodom, je varnostni položaj danes povsem drugačen, je pojasnil.

Izpostavil je teroristične, migracijske in kibernetske grožnje, ukrajinsko, sirsko in libijsko krizo, vse hujše naravne katastrofe in posledice podnebnih sprememb. Sodelovanje pri novem evropskem obrambnem projektu, za kar se je Slovenija odločila po tehtnem političnem in strokovnem premisleku, po Erjavčevih besedah pomeni več vlaganja v varnost in obrambo.

Tudi naslednja vlada se bo morala opredeliti, ali želi več varnosti. Vsekakor bo morala Slovenija povečevati ta sredstva, ne zaradi zveze Nato ali Pesca, ampak zaradi varnostnih razmer, ki nas silijo, da izboljšamo svoje zmogljivosti, je poudaril minister.

Še zlasti je za Slovenijo sodelovanje pri novem obrambnem projektu pomembno v smislu vključitve države v jedro EU, je izpostavil minister. Prepričan je namreč, da zgolj evro in schengen ter tesnejše sodelovanje na finančnem in gospodarskem področju ne bo dovolj za uresničitev te ambicije.

Slovenija mora pripraviti načrt

Nov obrambni projekt bo zagotovil učinkovitejši razvoj in nabavo zmogljivosti, je izpostavila obrambna ministrica Andreja Katič in dodala, da bo Sloveniji uspelo uresničiti zaveze, če bo sledila sklepom v okviru strateškega pregleda obrambe.

Pet zaokroženih kriterijev za sodelovanje je redno realno povečanje obrambnih proračunov in rast naložb, medsebojna prilagoditev obrambnih sistemov, krepitev razpoložljivosti in interoperabilnosti, sprejem ukrepov za zapolnitev morebitnih vrzeli ter sodelovanje pri večnacionalnih razvojnih projektih.

Ne gre le za priložnost, temveč tudi za odgovornost Slovenije, je opozorila Katičeva in spomnila, da mora Slovenija v začetku decembra pripraviti nacionalni izvedbeni načrt.