Konferenca o slovenščini v družini

Za ohranjanje slovenščine izven matice ni enega samega recepta, je glavno spoznanje srečanja zamejskih Slovencev v Porabju v sklopu iniciative „Slovenščina v družini“. 4. srečanje zamejskih Slovencev je potekalo pod geslom „Govorimo svoj jezik“.

„Govorimo svoj jezik“

Krščanska kulturna zveza (KKZ) v Celovcu je v sklopu iniciative „Slovenščina v družini“ pod geslom „Govorimo svoj jezik“ vabila na četrto srečanje zamejskih Slovencev, ki je tokrat potekalo v Porabju. V sodelovanju z Zvezo Slovencev na Madžarskem in Državno slovensko samoupravo so v Gornjem Seniku na Madažarskem svoje vidike na ohranjanje slovenske besede znotraj družine in v šolah v predavanjih delili strokovnjaki na področju izobraževanja.

Glavno spoznanje je bilo, da ni enega samega pravilnega recepta za ohranjanje slovenščine izven matice, glavna pa je izmenjava izkušenj. Te pa na žalost kažejo, da je v Porabju in na avstrijskem Štajerskem slovenščina v družinah že skoraj docela izginila.

Zaradi vedno šibkejšega znanja slovenščine otrok pri vstopu v šolo se je Krščanska kulturna zveza leta 2010 odločila za zagon iniciative „Slovenščina v družini“, ki odslej slovensko govoreče in dvojezične družine preko večinoma brezplačnega poučnega gradiva spodbuja k ohranjanju slovenščine kot družinskega jezika. Sodelavec KKZ in govornik iniciative „Slovenščina v družini“ Martin Kuchling je pri konferenci v Porabju opozoril na dejstvo, da je treba ločiti med vedno večjim številom vpisov za slovenščino in družinskim jezikom.

Prav poseben poudarek pri osvajanju materinščine znotraj družine je na narečju, ki je ravno na Koroškem dolgo časa veljalo za manj vredno ali celo popačeno slovenščino. Iniciativa „Slovenščina v družini“ je pod geslom „Govorim po domače“ opozorila na pomembnost narečnega govora, tako Kuchling.

Predsednica Pavlove hiše v Potrni Susanne Weitlaner je na konferenci opozorila na precejšnjo asimilacijo štajerskih Slovencev, ki zaradi dolgoletnega političnega preziranja narodne skupnosti slovenščine skoraj ne poznajo več v obliki družinskega jezika. Tudi na šolski ravni da je na Štajerskem vse odvisno od prostovoljnih prijav, če šole oz. ravnatelji pouk sploh nudijo.

V Gornjem Seniku v Porabju, kjer je potekalo četrto srečanje iniciative „Slovenščina v družini“, sicer nudijo pouk slovenščine v dvojezični osnovni šoli, vendar je tudi tam slovenščina kot družinski jezik narodne skupnosti vedno šibkejša, navaja Valerija Perger z zavoda Republike Slovenije za šolstvo, ki že 25 let deluje kot svetovalka šolstva za zamejske Slovence v Porabju na Madžarskem.

Več o vsebinah čezmejne konference iniciative „Slovenščina v družini“ v Porabju boste videli v nedeljo v televizijski stalnici „Dober dan Koroška - Dober dan, Štajerska“ na mreži ORF 2 ob 13.30 uri.

K ostali vsebini stalnice „Dober dan“