V Selah le ne bo kanala?

V občini Sele bodo vprašanje čiščenja vodnih odplak mogoče lahko rešili brez priključka na velekanal. Na torkovi seji je občinski svet sklenil, da bo poveril izvedenca, ki naj preuči možnosti za ureditev decentralnih, rastlinskih naprav.

Pol milijona evrov več za prvi odsek

Že zdavnaj bi morala biti vsa koroška gospodinjstva priključena na kanalizacijo za odplake ali na druge možnosti, ki so dovoljene za čiščenje odplak. V petih občinah iz različnih razlogov še ni tako daleč. V Selah so sicer julija lani v občinskem svetu sprejeli večinski sklep za priključek na velekanal, po torkovi seji pa so spet na samem začetku. Ker se je izkazalo, da bi že pri gradnji prvega odseka pri Cerkvi bili stroški za pol milijona evrov višji kot načrtovano, je občinski svet potegnil zavoro. Zdaj bodo poverili drugega načrtovalca, da preuči bolj ugodne variante.

V Selah so nad 20 let skušali preprečiti gradnjo velekanala. Predvsem z argumentom, da so kraji majhni in daleč oddaljeni drug od drugega. Ureditev infrastrukture in polaganje cevi bi bilo nepotrebno uničevanje denarja. Tudi iz ekološkega in okoljevarstvenega vidika bi bilo bolj smotrno, če bi vodo čistili v bioloških ali rastlinskih napravah, so prepričani.

Kljub temu je z večinskim sklepom v občinski hiši bila lani začrtana pot za velekanal, ker, da gre za uresničitev zakonske obveze in mimo zakona, da ni poti. Zdaj je sledil veliki preobrat. Predračuni izvajalcev so pokazali, da bodo stroški za gradnjo kanala eksplodirali, občinski odborniki so zato prvotni sklep razveljavili.

„Še enkrat bomo preverili možnosti“

Rastlinske naprave za čiščenje vodnih odplak so spet v igri, točen načrt naj bi pripravil nov načrtovalec, je pojasnil župan Heribert Kulmesch iz socialdemokratske stranke.

„Rešitev je treba najti v Selah“

Selski podžupan Nanti Olip iz Enotne liste se je skoraj 30 let skupaj z mnogimi somišljeniki, strokovnjaki in izvedenci boril proti priključitvi občine na velekanal. Torkove seje občinskega sveta se Olip zaradi drugih poklicnih obveznosti sicer ni mogel udeležiti. Odločitev občinskih odbornikov, da se poiščejo alternative za čiščenje vodnih odplak, pa ga potrjuje, je dejal.

Dežela je občinam, ki še nimajo urejene kanalizacije, podaljšala rok do leta 2018. Župan Heribert Kulmesch je optimističen, da bo do takrat na mizi vsaj konkreten načrt, dela sama pa naj bi bila končana leta 2019. Ne nazadnje gre tudi za pravno varnost občank in občanov.

Glej vest z dne 11.07.2016