„Za sestavo vlade odprtih veliko možnosti“

Po nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah je odprtih veliko možnosti glede prihodnje sestave avstrijske vlade, je ocenil bivši slovenski veleposlanik v Avstriji Aleksander Geržina. Če izhajamo iz dejstva, da bo ljudska stranka (ÖVP) zmagovalka volitev, je ključno vprašanje, kako velika bo podpora stranki, je poudaril.

Geržina je v pogovoru s slovensko tiskovno agencijo STA je med drugim dejal, da bi v primeru koalicije med ÖVP, stranko Neos in Zelenimi bil to dejansko začetek nečesa novega. „To bi bila tudi najljubša koalicija sedanjega zunanjega ministra in prvega moža ÖVP Sebastiana Kurza, ki se mu po volitvah obeta kanclerski položaj.“

„Vse politične opcije so predstavljive“

Dodal pa je, da obstaja tudi možnost koalicije ÖVP s svobodnjaki, se pa pri ÖVP malo bojijo nerazjasnjenih zadev in nekaterih stališč svobodnjakov. Težko bi svobodnjakom prepustili zunanje ali notranje ministrstvo. To bi bila koalicija z zelo stisnjenimi zobmi, je menil.

Možna je tudi ponovna velika koalicija med ÖVP in socialdemokrati (SPÖ), kar bi po besedah Geržine razočaralo del volivcev, ali pa manjšinska vlada ÖVP. V tem primeru obstaja možnost, da bi po letu in pol Avstrija imela nove volitve, ÖVP pa bi na njih dobila še več glasov.

Če bo SPÖ pristala na drugem in ne tretjem mestu, kot kažejo javnomnenjske raziskave, je možna tudi koalicija med socialdemokrati in svobodnjaki. Če bo SPÖ pristala na tretjem mestu, bodo najverjetneje šli v opozicijo in ubrali nemško pot, zasuk v levo, je še dejal bivši slovenski veleposlanik v Avstriji.

Na vprašanje, kjer so razlogi za priljubljenost ÖVP pri volivcih, od kar je Kurz letos spomladi prevzel vodenje stranke, je poudaril, da je Kurz dejansko nov obraz. "Je mlad in mladost s sabo prinaša gibanje, dinamiko, sveže ideje, drznost ali celo predrznost, ki se jo avtomatsko vzame kot dobro, ker je mlad človek in kot tak zanimiv. Ima sveže ideje in mladost nosi s sabo sporočila tudi za širši volilni krog ljudi, ne samo v ÖVP.

„Spretno v ospredje postavil temo varnosti“

Poleg tega je zelo spretno v ospredje postavil temo varnosti in migracij. Svoj strm politični vzpon je zgradil prav na zgodbi z balkansko migracijsko potjo. Stal je za njenim zaprtjem. Da migrantom in da azilantom, a po nekem vrstnem redu. Najprej varnost nas samih, naših državljanov in ljudi, šele potem se lahko pogovarjamo o številu beguncev, ilegalnih migrantov, legalnih migrantov, azilantov in nato njihovi integraciji. Varnost je vzel kot svojo glavno temo in pri tem uspeva," je ocenil Geržina.

„Avstrija ima zastarel politični sistem“

Na vprašanje o spremembah v avstrijskem političnem življenju, tudi v luči zapletov ob zadnjih predsedniških volitvah, je Geržina pojasnil, da ima Avstrija zelo okorel in zastarel politični sistem, ki je potreben sprememb, kar je tudi eden od razlogov za uspešen nastop Kurza, ki ne kandidira kot nosilec ljudske stranke, ampak kot nosilec Liste Sebastian Kurz - nova ljudska stranka. „Dejstvo je, da sta v Avstriji skoraj 60 let politično sceno obvladovali dve stranki, veliko časa povezani v veliki koaliciji. Vse funkcije v Avstriji so dejansko razdeljene med črne (ljudsko stranko) in rdeče (socialdemokrati). Obstajajo šale, da morajo imeti tudi hišniki v dunajskih okrajih ustrezno strankarsko izkaznico, da lahko postanejo hišniki. Vse to je pustilo grenak priokus pri ljudeh. Na tem so že svobodnjaki pod vodstvom Jörga Haiderja zgradili svojo moč,“ je še dejal bivši veleposlanik, ki tudi meni, da bi Avstrija potrebovala širšo razpravo o federalni strukturi države.

Sistem ima svojo logiko in razlago v povojnem razvoju Avstrije, ki je iz ruševin druge svetovne vojne nastala z veliko lekcijo: z državljanskim spopadom med socialisti in konservativnim taborom, kjer so bili deloma zametki avstrofašizma. In dva politična tabora sta se po drugi svetovni vojni dogovorila, da bosta sodelovala, a zdaj so nastopili novi časi, je dejal Geržina.

„Svobodnjaki naj izkusijo vladno odgovornost“

Ob morebitni vladni koaliciji med ÖVP in svobodnjaki podobne izolacije Avstrije s strani EU, kot je bila leta 2000, ko so svobodnjaki pod vodstvom Jörga Haiderja vstopili v vlado, Geržina ne pričakuje. „V Evropi so zdaj v vladah že bolj radikalne stranke, na primer na Madžarskem, Poljskem in navsezadnje tudi v Italiji. Svobodnjaška stranka se je v zadnjih desetih letih tudi spremenila. Nekateri stari nacisti, ki so bili v njej močni, so umrli. Mislim, da ni možnosti, da bi se ponovil scenarij iz leta 1999/2000,“ je dejal bivši slovenski veleposlanik v Avstriji. Po njegovem mnenju je prav, da svobodnjaki izkusijo vladno odgovornost in se bo lahko dejansko videlo, ali so sposobni odgovorno vladati ali so samo glasna stranka v opoziciji.